www.elektronik.si

[ElGrigon]

Pozdravljeni

Kako naj naredim vezje, da se bo tranzistor ob vklopu počasi odprl in ob izklopu počasi zaprl. Za počasno zapiranje sem uporabil kondenzator na bazo. Kako pa izvedem počasni vklop? Sem iskal na netu pa ni nikjer nobenega simpl vezja npr. brez kakšnega čipa ali obilice periferije okrog tranzistoja.

[Silvo]

Navedel si premalo podatkov. Kaj želiš z zadevo krmilit? Prav tako kot za zapiranje uporablaš praznjenje kondezatorja lahko za odpiranje uporabiš polnjnenje kondezatorja ...

[Domenius]

Enkat sem se nekaj igral z LED diodami pa mi je ostalo tole. Deluje tako kot zahtevaš - počasi se odpira in zapira (v tem primeru prižiga in ugaša LED).

[VolkD]

Hmm.. zanimivo - imaš čudne upore...

[Domenius]

333E? Tiskarski škrat . Prej sem naredil napako -> ko je tipka pritisnjena se LED počasi prižge, ko pa tipko spustiš se pa počasi ugasne.

[ElGrigon]

Na enak način sem zadevo naredil jaz, le da mi tranzistor odpira signal iz čipa.
Saj zadeva je delovala deloma, vendar je bil čas polnenja kondenzatorja kratek, praznenje pa počasno. Časa pa bi morala biti enaka.
Bom poskusil pred kondenzator, ki je direkt na napajanje vezan na bazo preko upora, vezati še predupor kondenzatorja.
Tranzistor mi krmili močni npn kateri bo vklapljal ventile (2×250mA) za vodo. Malo experimentiram, da vidim, če bo ventil res počasi odprlo in počasi zaprlo. Pri normalnem vklopu ventila voda steče s polnim pretokom, jaz pa bi rad, da začne počasi odpirati ventil in nato počasi zapirati, da ni takega začetnega pritiska.

Zanima me tudi, če kdo ve za kakšno enačbo za izračun praznenja in polnenja kondenzatorja glede na napetost, tok in kapacitivnost kondenzatorja. Ali pa kako napetost narašča s časom polnenja (npr. pri 500ms bo na kondenzatorju 5V).

[Domenius]

Potem si dal napačne upore. Na tem vezju se LED enako hitro prižiga in ugaša. No, skoraj -> 4,7k + 4,7k ni ravno 10k.

[Domenius]

[igo]

Če gre za membranski servo ventil, ti napetost na tuljavici ne pomaga. Ko bo razlika tlakov zadostna, bo servo odprl ventil na polno.
Direktni ventil (za nižje tlake in pretoke) ima tudi zelo nelinearno karakteristiko sile (tudi ta je zelo nelinearno sorazmerna s tokom skozi tuljavico), ki jo potrebuje bat za odpiranje ventila - v elektrotehniki ima podobno diak.

Razmišljaj v smeri dušilk in blažilcev udarnih valov. Ali o motoriziranem krogličnem ventilu.
LP,
Igor

Uc=Umax*(1-e^(-t/R*C))

[Sokrat]

[Branez]

[servisant]

tudi če imaš klasične elektromagnetne ventile ti zadeva ne bo delovala, saj bo tuljava pri neki mejni vrednosti pač premagala in ventil se bo odprl. To je tako kot bi hotel počasi prožiti rele.

LP J.

[Domenius]

[ElGrigon]

Da, upore sem imel narobe. Sedaj se lepo odpira in zapira. Kar se tiče magnetnih ventilov je res, da bo pri določeni vrednosti odprlo ventil, lahko se zgodi, da bo ventil rahlo poskakoval. Pa tudi če bi naredil filter z dušilkami bi delovalo samo takrat ko bi bil ventil še nov, potem pa bi že zaradi vodnega kamna in same obrabe bile karakteristike vklopa/izklopa drugačne in več prvotne nastavitve ne bi ustrezale.

Mogoče bi bilo dobro razmišljati o drugih ventilih, ki pa jih ni takšnih (vsaj jaz ne vem za njih), da bi jih lahko tokovno oz. napetostno reguliral.


Kroglični ventili pa imajo verjetno premali odziv (so prepočasni). Jaz bi rabil takšne, da bi se ventil odprl v cca. 3s.
Kolikor sem našel na netu imajo vsi prehoden čas iz ene pozicije v drugo minimalno 30s. Nekje sem zasledil, da je za manjše odzivne čase treba naročiti po naročilu, se pravi bi taki ventil bil potem tudi drag. Zaradi motorčkov so ventili tudi zelo veliki.
En možakar iz HTE-ja mi je enkrat odpisal, da ima kataloge ventilov za industrijsko uporabo (mogoče bi se tam kaj našlo), vendar ko sem mu napisal naj mi jih pošlje, ni bilo več odgovora.

Osnove elektrotehnike sem se učil, vendar sem že vseskupaj pozabil, ker nisem nikjer tistega znanja uporabljal...zdaj je ostal le še spomin na prehodne pojave. Bom poiskal knjige, da vidim, če niso izračuni preveč komplicirani. Vendar dvomim, da bi pri OET našel kaj podrobnega o samih elektronskih prehodnih pojavov, saj kolikor se spomnim smo obravnavali samo prehodne pojave pri elektromotorjih oziroma tuljavah. Pri kondenzatorju in tranzistorju pa so enačbe verjetno drugačne, saj se parametri spreminjajo glede na moč in vrsto bremena, še tranzistor ima neko kapacitivnost. Če pomislim se mi niti ne splača v to drezat. Praksa običajno več pove...bo treba malo experimentirat.

[igo]