www.elektronik.si

[igor07]

Pravkar na hitro prelistal revijo8. Zelo pohvalno!
Edino na napajalnik bi imel nekaj pripomb, če koga zanimajo. Moram pa pogledati bolj poglobljeno ko bo čas.

Avtorjem hvala

[s56a]

56 kOhm vpor v kolektorju levega BC-839 v diferencijalnem ojacevalniku bi pomagal k termicni stabilnosti vezja. Enako velja za Darkotov regulator.

[VolkD]

[s56a]

Nesrecni levi BC-839 ima precejsnji Uce in se po nepotrebnem sagreva! Lahko mu dodas 1 nF med kolektorjem in bazo. 100 nF na desnem mi se zdi pretirano. Dvomim, da so opravljena temperaturna testiranja teh "laboratorijskih" regulatorjev. Hladilniki bodo dolocali temperaturo okolja.

[VolkD]

[igor07]

No tudi jaz mislim, da krmilni del mosov ni najbolje izveden. Verjetno težnja k enostavnosti? Če lahko samo pripomnim. Sofazno ojačanje je kar veliko in tisti upor 56K se mi zdi malo prevelik za polnenje silnih capacitet vrat mosov. dinamična upornost se mi zdi , da je kar velika še posebno ker ni izhodnega elektrolita. A ima kdo izkušnje kako se obnese pri napajanju hitro spreminjajočih obremenitev?
Pa še nekaj vprašanj konstrukturju (domnevam g.@Volk), da se še jaz kaj naučim
Zakaj izbira mosov?
Zakaj upori v izvoru mosov saj se njihova upornost z povečano temperaturo povišuje in tako itak prevzame največ najhladnejši v nasprotju z tranzistorji? Neke vrste preventiva?
Kako se obnese dajalnik reference izveden iz avr in uporovne mreže? Glede na to, da ima diferencialni ojačevalnik dokaj majhno dinamično upornost in kako se obnaša tam okoli majčkeno nad 0V?
Hvala na odgovoru.

LP

[VolkD]

[igor07]

Aha, glavni motiv je bila hitra tokovna zasčita in enostavnost.
Morda samo pripomnim. Dobro bi bilo na tokovnem uporu narediti kakšen zasčitni obvod, saj v primeru kratkega stika na njega pride polna napetost(trenutno) in tranzistor reg.toka po nekaj takih šokih zna odpovedati.(če nisi to že predvidel z njegovimi karekteristikami).
Zdaj razumem vlogo diferencialnega ojačevalnika. Počasna vklopna strmina in hiter izklop. Vseeno bi lahko bil boljši če bi imel namesto upora izvor konstantnega toka, če je že navoljo neg. napetos.
Skratka napajalnik idealen za ojačevalce. Dalj ko so vključeni in obremenjeni prej posreduje tokovna regulacija.

LP

[VolkD]

[Highlag]

Hehe, Volk ima odgovore na vsa vprašanja.

[VolkD]

[igor07]

Ej fantje oziroma @Highlag ne me razumeti kot da hočem iskati dlako v jajcu!
Rad bi se samo kaj naučil. Gre za lep samosvoj načrt in ne XXX-krat prezvečeno kopijo, ponavadi iz neta. In ker več glav več ve, mislim da je dobro podati vse ideje oziroma mnenja, če je že konstruktor pripravljen razlagati. Saj se bo verjetno kmalu naveličal, zato učimo se dokler se še lahko . S pripombami sem končal pri ojačevalniku napake! Nekako velja pravilo (ali je veljalo ) pri serijskih napajalnikih, da naj ima izhodna in močnostna krmilna stopnja čim manjše napetostno ojačanje, da nimamo problemov z oscilacijami. @Volkov oziroma @Silvotov krmilni del pa ima nap. ojač. kar cca 200, potem pa je njegova strmina dušena z kondezatorji. Mogoče bi bilo bolje imeti ojačanje dif. para 1 ali 2 in ojačati na potrebno vrednost referenčni signal. Samo potem ojačamo tudi njegovo oziroma R2R napako. @Volk je pač ocenil, da je to boljša varijanta, mene je pa zanimalo zakaj?

G. @Volk res sem pri prvem pregledu @Silvotove sheme mislil, da je TL062 namenjen samo ojačanju za AD pretvornik in s tem merjenju toka. Po branju teksta pa programska kontrola izhodnega toka?
V vezi s tem bi vprašal kako je izveden program? Ali korakoma znižuje referenčno vrednost ali je uporabljena kaka druga metoda primerjanja in izvršitve?

Glede 1K upora za reg.toka(oziroma tokovna zaščita). @Silvo ima označeno 470ohm, to pa je že v najslabšem primeru cca 60mA nabijanja čez bazo. V ekstremu pa tja do 80 mA. Torej je malček to zmožen zdržati?

LP

[VolkD]

[igor07]

Hvala. Grem zadevo potegniti dol, pa pofirbcati
Če se kdaj srečamo, upam, vsekakor pade kantica cvička . Da primorci spoznate kaj je dobro.

Glede nastavitve toka. Isti problem sem nalatel pri konstrukciji termostata za valilnico reg.0.1C). Rešil sem tako da program preklaplja med funkcijami po spustitvi tipke, ki mora biti pritisnjena od 0.2- 0.3sec., če pa uporabnik drži pritisnjeno dalj kot 2-3 sekunde pa ostane vključena dotična funkcija samo korak nastavitve se poveča(na eno dogledno vrednost), seveda se v tem primeru vključi neka indikacija (recimo inverzno polje številk ali črk nastavitve), po ponovnem daljšem pritisku pa uporabnik iztopi iz tega modusa, ostane pa še v dotični funkciji.

LP