 |
www.elektronik.si
Forum o elektrotehniki in računalništvu
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
igo
Član
Pridružen-a: Sre 11 Okt 2006 19:11
Prispevkov: 3638
Aktiv.: 17.06
|
 Objavljeno: Pon Feb 25, 2019 1:18 am Naslov sporočila: |
 |
|
Najboljši prenos moči od vira do bremena je takrat, ko sta notranja impedanca vira in bremena enaki.
IdealenVir)---[Rnotranja])-----------[Rbremena]----
-----in lepo sklenjeno po GND-------
Moč=Tok*Napetost
Ker Rnotranja in Rbremena tvorita napetostni delilnik, je Moč na bremenu največja, kadar sta obe R enaki.
Pri šibkih signalih je na sprejemni strani dobro imeti dovolj razpoložljive moči za kakovostno ojačitev signalov, zato se ne taktizira.
Drug hec se zgodi pri visokih frekvencah, kjer pridejo do izraza valovni pojavi. Če se signal pripelje po kablu z impedanco Z1 in se z navadnim neprilagojenim spojem nadaljuje v kabel z impedanco Z2, pride na spoju do delnih odbojev signala. Del ga gre torej naprej, del pa se ga odbije nazaj in lahko pri neposrečeni kombinaciji dolžine kabla in valovne dolžine tudi preobremeni (in poškoduje) vir.
Nazaj gre lahko v isti fazi kot je prispel, ali v nasprotni fazi. @lipa je zgoraj omenil odprte sponke (neskončna Z) in kratek stik (Z = 0) . Ne spomnem se več točno, kakšna je faza odbitega signala v enem ali drugem primeru.
Če je Z1 > Z2 , kabel Z1 čuti Z2 kot približek kratkega stika in se signal odbije v ???fazi (??? = isti ali proti).
Če je Z1< Z2 , kabel Z1 čuti Z2 kot približek odprtih sponk in se signal odbije ravno obratno kot v prejšnjem primeru.
Delež odbitega sigmala je odvisen od razmerja Z1 in Z2 in na viru povzroči temu ustrezne težave. Poleg faze odbitega signala je pomembno tudi koliko četrtin valovnih dolžin je dolg kabel od vira do spoja, saj lahko nekaj super deluje, dokler ne skrajšamo kabla in povzročimo ... nekaj takega kot Trzinka, ki je šla dol z okna.
Torej v gornjih ugankah enkrat vrže ven varovalko (odbit signal prileti nazaj, kot da je kabel v kratkem stiku), drugič pa se ne zgodi nič (kot odprte sponke). Precej verjetno (bo @lipa napisal) se bo ravno kratko zaključen kabel obnašal kot odprte sponke, nesklenjen kabel bo pa "presenetil".
Če se spaja kable z različnimi impedancami, obstajajo posebni prilagoditveni spojni členi (aktivni zagotovo, pasivni verjetno), da ne povzročajo odbojev.
_________________
Teoretično je praksa posledica teorije, praktično je pa ravno obratno. (igo 2001)
LP, Igor |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
japek
Član
Pridružen-a: Pon 23 Feb 2004 22:50
Prispevkov: 780
Aktiv.: 3.50
Kraj: Radenci
|
| Objavljeno: Pon Feb 25, 2019 9:21 am Naslov sporočila: |
|
|
Meritev impedance koaksialnega kabla sem izvedel in predstavil v seminarski nalogi: NALOGA Uporabljen je bil generator pravokotnih impulzov z znano Rg in osciloskop, kot merilnik napetosti.
Janko
_________________
73 de S55WT, Janko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
s56al
Član
Pridružen-a: Pon 19 Sep 2005 12:03
Prispevkov: 740
Aktiv.: 3.32
Kraj: JN66SI & JN76TM
|
| Objavljeno: Pon Feb 25, 2019 9:40 am Naslov sporočila: |
|
|
| lipa je napisal/a: |
Domača naloga:
Vzamemo 1500 km dolgi kabel (koaksialni ali kakšen drugi 2 žilni). Na enem koncu kabel kratko sklenemo, na drugi konec pa montiramo vtikač za elektriko in vtaknemo v 230 V vtičnico.
Kaj se zgodi? |
Po naknadno omenjenem "popravku" dolžine glede na dejansko hitrost v kablu v primerjavi s svetlobno se zgodi naslednje:
- če je kabel na koncu kratko sklenjen, "generator" (torej vtičnica), priključena na vhod kabla, "čuti" odprte sponke, tok ne teče,
- če je kabel na koncu nesklenjen, generator na začetku kabla "čuti" kratek stik (teoretično, pri brezizgubnem kablu).
To je problem pri zelo dolgih daljnovodih za prenos električne energije. Švedi so v preteklosti tovrstne težave na svojih dolgih daljnovodih reševali s kompenzacijskimi postajami. Danes moderni polprevodniški močnostni gradniki omogočajo pretvorbo visoke izmenične napetosti / toka v enosmerno, tako da se po daljnovodu energija prenaša z enosmernim tokom / napetostjo, kjer te težave ni:
https://en.wikipedia.org/wiki/High-voltage_direct_current
.
Nazadnje urejal/a s56al Pon Feb 25, 2019 11:38 am; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
s56al
Član
Pridružen-a: Pon 19 Sep 2005 12:03
Prispevkov: 740
Aktiv.: 3.32
Kraj: JN66SI & JN76TM
|
| Objavljeno: Pon Feb 25, 2019 10:21 am Naslov sporočila: |
|
|
| jozkoc je napisal/a: |
. . . . .
To sta takšni bolj slikoviti razlagi ki pomagata razumeti kaj je karakteristična impedanca kabla, meni sta všeč, če bi bili pa profesorjem na elektro šolah pa nisem prepričan, zato raje ne uporabljat v kontrolnih nalogah.  |
V drugem letniku študija elektrotehnike na Ljubljanski FE je svoje čase Prof. Mlakar predaval predmet, ki se je (če me po 30 letih spomin ne vara), imenoval "Elektronska vezja", ali pa nekaj v tem stilu. Pri tem predmetu je profesor predaval tudi električne četveropole.
Električni četveropoli so vezja, ki se jih lahko obravnava kot "črno škatlo" z dvema priključnima sponkama na vhodu in dvema na izhodu (od tod tudi ime "četveropol"). Tudi koaksialni kabel lahko obravnavamo kot linearni četveropol, saj ima na vhodu in izhodu po dve priključni sponki.
Po definiciji je karakteristična impedanca linearnega četveropola tista impedanca, ki se čez četveropol iz vhoda na izhod (ali obratno) preslika nespremenjena. Ali drugače, linearni četveropol preslika karakteristično impedanco iz izhodnih sponk nazaj v popolnoma enako na vhodnih sponkah.
Pri koaksialnem kablu ta definicija v praksi pomeni, da:
1. Če je koaksialni kabel, ki ima npr. karakteristično impedanco 50 Ohm, zaključen z bremenom (npr. anteno) prav tako impedance 50 Ohm, bo generator (npr. radijski oddajnik) na vhodu v kabel tudi čutil breme 50 Ohm in sicer ne glede na dolžno kabla ali frekvenco signala, ki se po kablu prenaša.
2. Če je koaksialni kabel na koncu zaključen z impedanco, ki je različna od njegove karakteristične, se zgodi zanimiv pojav:
- če je dolžina kabla enaka polovici valovne dolžine (L/2) ali celemu mnogokratniku le-te, se zaključna impedanca, ne glede na različno vrednost od karakteristične impedance kabla, na vhod preslika nespremenjena. (L/2, glede na frekvenco signala, ki se po kablu prenaša in ob upoštevanju hitrosti razširjanja v kablu glede na svetlobno)
- če je dolžina kabla različna od L/2 ali celega mnogokratnika le-te, se zaključna impedanca preslika v neko drugačno vrednost, ki se spreminja z dolžino kabla oz. frekvenco signala. V skrajnem primeru pride pri kratkem stiku / odprtih sponkah do enakega pojava, kot je opisan v primeru L/4 daljnovodov v prejšnjih postih.
Vse našteto ima pri radijskih sistemih čisto uporabno vrednost:
1. Pravilna zaključitev prenosnega voda (koaksilanega kabla) z bremenom (anteno), ki ima impedanco enako karakteristični impedanci kabla, omogoča, da ni treba biti v skrbeh za dolžino kabla ali njegov potek, generator (oddajnik) bo na vhodu v kabel vedno čutil nazivno impedanco ter od sebe dal polno moč brez nevarnosti poškodbe. Ali pa, vsa moč elektromagnetnega valovanja, ujeta v anteni, bo prispela v vhod sprejemnika (v praksi, jasno, minus izgube v kablu) neodvisno od dolžine kabla.
2. Koaksialni kabel karakteristične impedance različne od impedance, s katero je zaključen, omogoča transformacijo impedance, kar se s pridom izrablja za impedančno prilagoditev bremena in generatorja z različnima impedancama:
https://en.wikipedia.org/wiki/Quarter-wave_impedance_transformer
http://dg7ybn.de/Phasing/Phasing.htm
Taka transformacija jasno pravilno deluje samo pri določeni frekvenci oz. v bližini le-te.
3. Koaksialni vod dolžine L/4, ki je na koncu kratkostičen, na antenski vod pa priključen v eni točki v stilu slepega črevesa (L/4 stub), lahko služi kot odlična zaščita pred razelektritvami na antenskih sistemih, saj na antenskem vodu "kratko sklene" vse frekvence od DC dalje, razen "delovne" oz. njenih celih mnogokratnikov:
https://en.wikipedia.org/wiki/Stub_(electronics)
https://www.hubersuhner.com/en/products/radio-frequency/lightning-emp-protectors/quarter-wave-shorting-stub-protectors
. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lipa
Član
Pridružen-a: Ned 27 Sep 2009 9:39
Prispevkov: 734
Aktiv.: 4.14
Kraj: Lipa Beltinci
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lipa
Član
Pridružen-a: Ned 27 Sep 2009 9:39
Prispevkov: 734
Aktiv.: 4.14
Kraj: Lipa Beltinci
|
| Objavljeno: Tor Feb 26, 2019 12:55 am Naslov sporočila: |
|
|
| Citiram: |
| 3. Koaksialni vod dolžine L/4, ki je na koncu kratkostičen, na antenski vod pa priključen v eni točki v stilu slepega črevesa (L/4 stub), lahko služi kot odlična zaščita pred razelektritvami na antenskih sistemih, saj na antenskem vodu "kratko sklene" vse frekvence od DC dalje, razen "delovne" oz. njenih celih mnogokratnikov: |
Se pravi da bi tudi tisti prvi primer ki sem ga omenil lahko uporabili doma za kot zaščito pred strelo?
| Citiram: |
Vzamemo 1500 km dolgi kabel (koaksialni ali kakšen drugi 2 žilni). Na enem koncu kabel kratko sklenemo, na drugi konec pa montiramo vtikač za elektriko in vtaknemo v 230 V vtičnico.
Kaj se zgodi |
s56al, kakšen tok pa po tvojem mnenju teče v tem primeru skozi kratki spoj na koncu linije?
_________________
Lep pozdrav!
Boris Z. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
jozkoc
Član
Pridružen-a: Sre 16 Jun 2010 13:32
Prispevkov: 453
Aktiv.: 2.69
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: Tor Feb 26, 2019 2:22 am Naslov sporočila: |
|
|
Kabel. Samo dve žici pa toliko ene debate. Do konca tedna bom glih vse prebral. 
s57bic, hvala za odličen članek o VF vodih od MV. Sem ga že pred mnogimi leti prebral v Radioamaterskem glasilu, pa ne vem kje ga sedaj imam, nekje med starimi knjigami in revijami.
| brezimenko je napisal/a: |
| Dobro to je dogovor, kaj bi se zgodilo v praksi, če jaz dam na aparaturo z 50 omsko impedanco 75 omski koaksialni kabel oba imata po karakteristikah isti dielektrik ? Bi delovalo bolje? |
Zaradi neprilagojene impedance bi bil SWR 1:1,5 koliko je to izgube signala v decibelih sedaj na pamet ne vem, ampak moj odgovor je takšen. Pridobil bi edino če bi dal 75 omski kabel katerega dielektrik bi bil penasti polietilen, ali še bolje, zrak, pa še to samo pri zelo dolgih dolžinah kabla. V profesionalni tehniki se različnih impedanc ne spaja brez impedančnih pretvornikov (običajno VF transformator) da se izognemo izgubam zaradi neprilagojenosti.
_________________
Nikoli ni tako dobro da ne bi moglo biti še boljše. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
s56al
Član
Pridružen-a: Pon 19 Sep 2005 12:03
Prispevkov: 740
Aktiv.: 3.32
Kraj: JN66SI & JN76TM
|
| Objavljeno: Tor Feb 26, 2019 8:46 am Naslov sporočila: |
|
|
| lipa je napisal/a: |
| Citiram: |
| 3. Koaksialni vod dolžine L/4, ki je na koncu kratkostičen, na antenski vod pa priključen v eni točki v stilu slepega črevesa (L/4 stub), lahko služi kot odlična zaščita pred razelektritvami na antenskih sistemih, saj na antenskem vodu "kratko sklene" vse frekvence od DC dalje, razen "delovne" oz. njenih celih mnogokratnikov: |
Se pravi da bi tudi tisti prvi primer ki sem ga omenil lahko uporabili doma za kot zaščito pred strelo?
|
Teoretično da, v praksi ne preveč učinkovito, saj ohmske izgube, ki pri 1500 km dolgem "valovodu" (priključenem na vtičnico 230 V) v realnem svetu niso zanemarljive, v vodu "kvarijo" kapacitivno / induktivne valovodne učinke. Drugo je, če bi v ta namen postavil učinkovit daljnovod s pripadajočim VN transformatorjem  .
Pri radijskih sistemih je stvar drugačna, ohmske upornosti vodnikov (in tudi ohmske prevodnosti dielektrika) četrt valovne dolžine dolgega valovoda so v praksi in pri primerno izbranem "kablu" zanemarljive glede na karakteristično impedanco valovoda oz. impedanci generatorja in bremena ter taka zaščita odlično deluje.
Treba je upoštevati tudi frekvenčni spekter razelektritvenega "pojava", saj se del energije, ki je vsebovan v spektru okoli "delovne frekvence", prek take zaščite vseeno prenese nemoteno dalje.
| lipa je napisal/a: |
| Citiram: |
Vzamemo 1500 km dolgi kabel (koaksialni ali kakšen drugi 2 žilni). Na enem koncu kabel kratko sklenemo, na drugi konec pa montiramo vtikač za elektriko in vtaknemo v 230 V vtičnico.
Kaj se zgodi |
s56al, kakšen tok pa po tvojem mnenju teče v tem primeru skozi kratki spoj na koncu linije? |
Takole, po 30 let starem spominu (za katerega upam, da me še ni izdal ):
Iks = Uo / Zo
… kjer je Z0 karakteristična impedanca prenosnega voda ter Uo napetost, ki jo iz vtičnice pripelješ na začetek prenosnega voda. Izgub v teoriji seveda ni, saj sta napetost kratkega stika in posledično moč, ki se troši zaradi toka skozi kratek stik na koncu L/4 valovoda, enaki nič. Iks, Uo in Zo so v splošnem kompleksne veličine...
. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
qwertz
Član
Pridružen-a: Ned 01 Jun 2008 11:57
Prispevkov: 2540
Aktiv.: 13.14
Kraj: Vrhnika
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
Ne, ne moreš pripeti datotek v tem forumu
Ne, ne moreš povleči datotek v tem forumu
|
Uptime: 68 dni
Powered by phpBB © 2001, 2005 phpBB Group
|
Pomoč
Išči
Seznam članov
Skupine
Statistika
Album
Filemanager
Registriraj se
Priponke
Koledar
Tvoj profil
Prijava
