www.elektronik.si

[frenki]

Ob robu vrhunskega zasedanja ZDA-EU je bil v Dublinu podpisan sporazum o satelitsko-navigacijskem sistemu Galileo.

Satelitska navigacija igra zelo veliko vlogo, ki jo mnogi posamezniki sploh ne zaznamo. Natančen položaj v prostoru je pomemben za mnoge gospodarske dejavnosti, še največ še govori in piše o sistemih za upravljanje voznih parkov. Mnoga službena vozila imajo takšne sisteme, katerih sestavni del je tudi satelitski sprejemnik GPS. Navigacija pa je že od nekdaj pomembna tudi drugje, na morju, zraku, z njo si precej pomaga tudi vojska in državne službe, popotniki, planinci in alpinisti ter še kdo.

Poleg ruskega satelitskega navigacijskega sistema Glonass trenutno deluje ameriški GPS, ki je v civilni uporabi že precej let. Problem je ravno v tem, da je to ameriški sistem, ki ga upravlja ameriško ministrstvo za obrambo, kar seveda mnogim ni všeč.


Evropska unija želi k sreči zadržati svojo neodvisnost na mnogih področjih in v prihodnje ji bo to uspevalo tudi pri satelitski navigaciji. Sistem Galileo, konkurent ameriškemu GPS, je strogo civilni projekt, ki pa je izjemno pomemben tudi za vojsko, saj zmanjšuje odvisnost od ameriškega GPS-a. Evropski sistem satelitske navigacije Galileo bo zmogljivejši od GPS, v vesolju bo 30 satelitov, ki bodo zagotavljali zelo natančno navigacijo. Ameriška stran ima napram Galileu mnoge pomisleke. Postavljajo se z varnostjo povezana vprašanja, omenjale pa so se tudi motnje v delovanju GPS-a. Posledično je evropska stran novembra lani predlagala spremembo signalov sistema Galileo, ki ne bi motil signalov ameriškega GPS-a, še posebej tistih skrivnih, ki jih uporabljata NATO in ameriška vojska.

Kakorkoli že, sporazum o satelitsko-navigacijskem sistemu Galileo je sklenjen, podpisala sta ga ameriški državni sekretar Colin Powell in irski zunanji minister Brian Cowen. Galileo pa postaja vse več kot le evropski projekt. Simpatizerjev in podpornikov je čedalje več. Oktobra lani je EU podpisala sporazum s Kitajsko, zanimanje pa so izrazile še nekatere države, med njimi tudi Indija in Rusija. Poleg tehnične superiornosti Galilea partnerje mika tudi neodvisnost od ZDA, ki je pri GPS nemogoča.

V prihodnje bo satelitska navigacija prodrla na nova področja, ki so bila do sedaj zanemarjena zaradi zgolj enega navigacijskega sistema in njegove natančnosti. Letalstvo je le ena izmed panog, kjer GPS že uporabljajo, a ne kot primarni navigacijski sistem. Naslednje področje je javni promet, ki bo z natančnejšim določanjem položaja pri Galileu lahko velik del upravljanja izvajal s pomočjo satelitov. Pridobili pa bodo tudi zlikovci. Ker bosta na voljo oba navigacijska sistema in bo Galileo natančnejši, bo možno izvajati primerjave med rezultati obeh in še izboljšati natančnost določanja položaja. Ni skrivnost, da je GPS ponekod v določenih obdobjih polpretekle zgodovine začasno "mrknil" zaradi strateških interesov ZDA in njenih zaveznic. Sedaj bo to malce težje, ker bo na voljo alternativa. Vsem s poštenimi nameni to predstavlja uteho, zlikovce pa bodo morali pomiriti na drugačne načine.


Zanimivo bo tudi opazovati rezultate konkurenčnega boja med sistemoma. Če so sedaj na trgu skoraj izključno GPS navigacijske satelitske naprave, bo v prihodnje ponudba pestrejša, zagotovo pa bomo lahko kupili tudi izdelke, ki podpirajo oba sistema in bodo omogočili zanesljivejšo določanje vedno in povsod. Satelitski navigacijski sistemi pa niso edino, kar je na voljo. Grobo določanje lokacije ponujajo že GSM mobilna omrežja, dosti natančnejši pa je sistem AGPS (Assisted GPS), ki ga srečamo predvsem v ZDA, v Evropi pa še čakamo na kritično maso mobilnikov na trgu in podporo AGPS v omrežjih mobilnih operaterjih. AGPS je okrnjena različica GPS sprejemnika, ki večino procesiranja sprejetih signalov prepušča centralnim strežnikom, takšna struktura sistema je namreč nujna zaradi zmogljivosti procesorjev v mobilnih terminalih, porabe energije in nižje cene tehnologije v mobilnikih.

Če pustimo ob strani nepotrebno medijsko eksponiran efekt "Velikega brata", je določanje lokacije tehnologija prihodnosti. Prinesla bo koristi uporabnikom in tudi poslovni sferi. Pravzaprav je tehnologija že na voljo, čakamo le še na pionirje, ki si jo bodo drznili uporabiti in s tem povzročiti prodor v splošno uporabo. Mobilnik je namreč izdelek, ki ga ima v žepu že vsak peti prebivalec tega planeta in je kot takšen naravnost odličen izdelek, ki bi lahko služil tudi za natančno navigacijo. (SiOL)