www.elektronik.si

[Pagemaker]

V glavi se mi mota eno vprašanje

Glede na to, da ima veliko solid state relejev zero cross detction, me zanima naslednja stvar. Če vklapljamo recimo čista ohmska bremena, potem sta napetost in tok lepo v fazi in vklop ali izklop sta vedno brez tokovnih sunkov. Kaj pa če vklapljamo induktivna bremena? Tok in napetost sta tukaj zamaknjega za 90° (tok zaostaja) in če vklopimo takšen porabnik pri napetosti 0V, potem je takrat tok vedno maksimalen.

Gre se namreč zato, da bi elektro-sklopko rad vklapljal s solid state relejem z ZCD, pa kolikor je meni teorija znana, bi vedno mel worst case vklope in izklope.

Kaj menite drugi?

LP, Marko

[aly]

Ko je rele izklopljen, ni toka sploh.

Torej se vklop vedno izvrši ob napetosti 0.
Če vklapljaš induktivno breme, ob vklopu je napetost na omrežju itak nič. In tudi tok ne more steči.

Kot vemo, je notri uporabljen triak. Lastnost triaka je, da je po vžigu vedno odprt, dokler tok med A1 in A2 ne pade pod Ith = treshold. Takrat se zapre. In to je nekje dokaj blizu ničle.
Kje pa je takrat napetost, te pa itak ne zanima. Motnja in napetostna špica se pojavi, če tok prekineš takrat ko teče skozi induktivno breme.

Se pravi, da se odpre, ko je napetost 0 in zapre, ko je tok 0.

[jur]

[int47]

Transformator se pri vklopu obnaša podobno, kot je napisal avtor teme.

http://www.opamp-electronics.com/tutorials/inrush_current_2_09_12.htm

Za magnetno sklopko pa ne bi vedel.

[Pagemaker]

Hvala int47 za podano povezavo...Sem izvedel točno to kar sem potreboval!

Nisem pa vedel, da lahko tok in posledično fluks ob vklopu, ko je napetost
na tuljavi enaka0, dosežeta tudi 2x vrednost! O tem govori zadnji del prispevka.

Induktivna in kapacitivna bremena bi torej morali vklapljati ob maksimalni napetosti,
saj je tok takrat enak nič! (teoretično, vemo pa da idealnih kapacitivnih in induktivnih
bremen ni)

Kar se pa tiče tokovnih sunkov pri ohmskih bremenih (kao žarnica, čaprav je tudi rahlo
induktivna) pa vem da obstajajo, predvsem zaradi tega, ker npr. wolframova
žica pri žarnici še ni na delovni temperaturi in nima ustrezne upornosti itn.

Treba je pa ločiti med tokovnimi sunki ohmskih bremen in pa induktivnimi špicami,
ki jih povzročajo induktivna bremena. Te špice so najpogostejši povzročitelji težav.

LP, Marko

[int47]

Vklop kapacitivnega bremena pri max napetosti je lahko najslabši možen scenarij.
Če je prazen, v trenutku vklopa predstavlja kratek stik.

[Sokrat]

[Pagemaker]

@ Sokrat: Kaj sem profitiral?

Induktivno breme mi ob ustreznih vklopih in izklopih ne bo sipalo
špic naokoli in s tem resetiralo krmilne elektronike!

LP!

[aly]

Če hočeš kaj profitirati, moraš tudi induktivno in tudi kapacitivno breme vklopiti ob vklopu skozi nič. Tako je in konec. Če se še vedno ne strinjaš s tem, potem očitno ne ločiš prehodnega pojava od stacionarnih razmer. Prehodni pojav je vklop, stacionarne razmere so pa to, o čemer ti govoriš (prehitevanje in zaostajanje toka).

Ko vklopiš ob prehodu skozi nič, je napetost nič, in ne more teči noben tok (skozi katerikoli porabnik).

[tilenkow]

To je res, ob trenutku nič, kot je že avtor tistega prispevka lepo narisal na grafih, sta tako napetost kot tok enaka 0. Vendar pa zaradi vklopa napetosti pri prehodu skozi 0 dobimo po 10 ms (pol periode) tako velik fluks, da nam lahko jedro nekaterih "mašin" pade v nasičenje, kar ima za posledico tok, ki je še mnogokrat večji kot ga je avtor narisal z rdečo krivuljo! Tu zna trpeti polprevodnik hude strese...
Je pa res, da pri tem načinu ni zelo hitrih pojavov (napetostnih), s katerimi bi "smetili" naokoli v EMC smislu.

[Pagemaker]

Ok! Zadevo sem posimuliral in ugotovil naslednje.

Priznam da sem živel v delni zmoti in se ostalim opravičujem.
Zadeva je takšna, da je tok v tuljavi ob vklopu napetosti pri 0V tudi 0,
vendar potem hitro naraste na precej višjo vrednost, kot je potem v
stabilnih pogojih delovanja (lahko tudi 2x večji).

Rezultat simulacije lahko vidimo tukaj: http://www.email.si/apps/es_gallery/p.php?id=401860

Rdeča barva pomeni tok skozi upor in tuljavo, modra barva pomeni
napetost na tuljavi, zelena barva pa je napetost izvora (se
opravičujem za malce slabšo kvaliteto slik, ker jih email.si sam
resize-a).

Kaj se zgodi, če tuljavo vklopimo na maksimumu, vidimo
na drugi sliki: http://www.email.si/apps/es_gallery/p.php?id=401861

Vidimo, da tok lepo začne v nuli in se z rahlim prehodnim pojavom izravna.
Po vklopu je naslednja polperioda malce višja, vendar je "prenihaj" čez vrednost
toka v stacionarnih razmerah nižji kot pri vklopu pri napetosti 0V!


LP, M

[jur]

[Pagemaker]

Zadeva me je precej žulila in sem res hotel pomeriti kar z osciloskopom.
Osciloskop ni problem, nimam pa ustreznega napetostnega vira. Dobro, lahko bi uporabil kar omrežno napajanje, vendar sem si potem premislil.

LP, M