www.elektronik.si

[PrimozL]

[start]

Hm to je cudno da na enih solah tiskanine ne uspevajo...
Na PTIC (srednja pomorska sola Portoroz) izdeluje tiskanine prek UV osvetljevanja, jaz sem eden redkih dijakov na njej, ki sem probal oz. presel na laminator. Drzim se obeh nacinov izdelave in dokler mi oba uspevata, se ne pritozujem in samo izdejujem...

Vsak naj si izbere svoj nacin, ki mu odgovarja, bodisi cenovno ali casovno.

Kar se tice natancnosti, pri obeh sem dosegel odlicne rezultate in to na enakih tiskaninah...

[PZUFIC]

[VolkD]

Delam tiskana vezja na vse mogoče načine. Izgleda, da mi je to neke vrste fetiš.
In če primerjamo zgolj ta dva v naslovu omenjena, potem je preprosto treba povedati, da ima vsak način svoje dobre in svoje slabe lastnosti.

S fotopostopkom je po mojih izkušnjah mogoče iti do 5mil debelih pist. Lahko se dela razmak med dvemi pistami do nekje 6 ali 7 mil.
Pri toner transfer postopku sem že uspešno naredil piste debeline 6 mil. Potrebno je povedati, da ne v prvem poizkusu. 8 mil se upam narediti kadarkoli. je pa res tudi to, da uporabljam vedno enak papir, ki sem ga nabavil v tiskarni. Imam predelan laminator in vedno enako temperaturo. Imam iskustveno tabelo o številu prehodov glede na velikost ploščice.
Razmak med dvema pistama mora biti vsaj 10mil. V nasprotnem je težko odstraniti papir med pistami. Če ploščico preveč segrejemo pa se lahko zgodi, da se piste razlezejo in postane ta razmak manjši.

Hitrost izdelave je vsekakor v prid postopki z prenosom tonerja. Prav tako je zanj uporabljena manj agresivna kemija.

Rezime je torej ta, da se RF filtrov nikakor nebi lotil z toner transfer prenosom. Tudi kakšnih extremnih miniatur ne. Pri vsem ostalem pa ima toner transfer prednost.
Pomisleki o številu ploščic, torej serija ploščic so povsem odveč. Tudi pri seriji (preizkušeno) je toner transfer dominanten, kar se porabe časa tiče.
Torej - vsaka stvar za svoje. Tako eno kot drugoje treba naštudirati, če hočemo biti uspešni.

[ule]

Sem enkrat izmeril čas izdelave ploščice, s tem da sem imel vse skoraj pri roki:
- rezanje na določeno mero, (bolj na grobo, tako da je film lahko tudi malo postrani), po končanem rezanju popilim še robove z pilo: 5min
- čiščenje ploščice (tekoča voda in vodobrusni papir 1000), sušenje ploščice : 5min
- priprava na špricanje s sprejem (najti en rabljen papir, časopis,...), špricanje s sprejem (Positiv 20): 2min
- sušenje laka v komori na 70*C: 20min
Ko čakam da se lak posuši, pripravim razvijalec in mešanico kisline, peroksida, ter vode.
- centriranje filma in vsavitev ploščice z filmom pod žarnico: 1min
Žarnica za osvetljevanje je kar 125W VTF, ki jo je potrebno že prej prižgati, da začne svetiti s polno močjo. Ko ploščico vstavim pod steklo je vseskupaj pokrito z "zaslonko", katero umaknem, ko je vse na svojem mestu.
- osvetljevanje ploščice: če je film natisnjen na folijo ali paus papir je čas osvetljevanja 1min 30s, če pa uporabim navaden papir pa 10min
- razvijanje ploščice v razvijalcu: 2min
- jedkanje: če je vezje nezahtevno 20s, za zahtevna vezja pa 2 min
- spiranje ploščice pod vodo, ter pregled ploščice pod lučjo: 2min
- še fina obdelava na določeno mero: 5min
- vrtanje: odvisno od zahtevnosti ploščice, ter menjave svedrov: od 5min do 15min

Torej za nezahtevno ploščico porabim okoli od 45min do 50min, če imam film na paus pairju ali foliji. Ker pa pri nezahtevnih ploščicah uporabim kar navaden papir se čas podalša za 10min. Ker pa vsega ni ponavadi tam kjer bi moralo bit, porabim ponavadi 1 uro za ploščico. Če jih delam več naenkrat, ujamem nekaj časa pri špricanju z lakom in pri sušenju z lakom (ob pogoju da ne morem vse naenkrat osvetliti).

[PZUFIC]

Sem samo čakal na prispevek dva prispevka nazaj. Sam sem se pač postavil na stran izdelave tiskanih vezij z plastifikatorjem ker mi ta postopek uspeva. Da pa je oblika povezav pri visokofrekvenčnih vezjih pomembna pa nisem vedel, ker se z njimi še nisem ukvarjal. Je pa prednost izdelave z laminatorjem tudi cena.

[Branez]

[PZUFIC]

[VolkD]

Aha, prav tako bi rad... ljudje imamo različne navade in tehnike pripra, ter različna okolja, zato bom primerjavo naredil na sledeč način:

Printanje na na papir traja v obeh primerih enako dolgo. Tudi, če je potrebno narediti več izvodov enake ploščice (papirja mi je škoda, zato na isti list natisnem ploščico večkrat; ploščic velikosti A4 pa ne delam...).

Jedkanje v kislini traja enako časa. Odstranjevanje tonerja in laka z nitro razredčilom traja enako časa. Vrtanje lukenj prav tako.

Če primerjamo razvijanje v lugu in namakanje v topli vodi z dodatkom tekočega mila, bomo ugotovili, da porabimo nekje enako časa. (lug je potrebno tudi pospraviti in posodo pomiti; papir, ki odstopi, pa konča v kopalnici v WC...)

Ostane torej, da časovno primerjamo prehode skozi laminator proti nanašanju laka in njegovemu sušenju.

Povsem jasno je, da laminator zmaga. Vsaj kar se časa tiče. Če prištejemo zraven še to, da namesto luga uporabljamo toplo vodo, je zmaga res očitna.

[Branez]

Primož, hotel sem ti samo povedati, da tistih štirih (če si delal vsa štiri leta) let občasnega jedkanja ne pomeni nobene prakse. Ko boš delal izdelke za prodajo in ne hobi, boš kar hitro ugotovil kaj je in kaj ni dobro. Nekateri tukaj smo delali tiskanine ko tebe še ni bilo.

Delal sem sedem let kot vodja v proizvodnji elektronike. Tiskanine smo delali s sitotiskom in to z lakom ki je obenem fluks (podobno kolofoniji), tako da ni potrebno nobeno čiščenje po jedkanju. Takoj za tiskanjem vezic se je ploščico obrnilo in se natiskala maska elementov. Delal pa sem tudi vse mogoče druge postopke. Danes se pa izogibam imeti posla s kemikalijami in zato za tistih par tiskanin na leto naprosim koga da mi naredi.

In kljub temu si nebi upal trditi kateri postopek je boljši, vsak ima svoje prednosti in slabosti (vsi pa so strupeni!).

Zame je najboljša perforirana ploščica!!! Medtem, ko si narisal vezje, imam jaz že skupaj scinjeno.

[kobranka]

Sicer nisem prepričan, ampak ali obstaja folija, ki jo poprintaš, položiš na ploščico in jo žapečeš ali nekaj podobnega ter zjedkaš ploščico oz. prej namošič še v razvijalcu?
Ni osvetljevalne naprave in laka, ampak natančnost s tonerjem pa lahko hitro pogrešiš.

[borber]

Folija je Press-n-peel http://www.techniks.com/
Postopek je enak, kot pri printu na papir in uporabi laminatorja ali likalnika za prenos tonerja. Folija je odporna na vročino in ima na eni strani nanešeno plast (plava je) na katero printaš.
Zadeva je draga, rezultat pa ne dosti boljši, kot pri uporabi papirja.

[MarkoM]

Naj enostavnejši način je pošiljanje gerber datotek.

[kobranka]

Ja to z gerberji je dobra ideja samo stroškovno ne vem kako se izplača za hobista. Ponavadi tile nudijo storitve za komercialo. Pa še to je, ne vem kako se oz. z kakšnim programom vi urejate gerberje in kateremu ponudniku dajate delati da se vam cenovno izplača? Vem da za iz nule narediti tiskanino v npr. Kicadu izvoziš v obliko, ki jo potrebuješ ampak ponekot dajo samo komplet gerber(brez sheme in PCBja)datoteke, jaz bi jih pa moral obdelati z namenom da pocenim izdelek.

Primer: gerber je komplet z vsemi dodatki, jaz pa ob tega potrebujem le zjedkano spodnjo in zgornjo stran, dodati vije in prelakirati z stop lakom.

[MarkoM]

Moja zgornja izjava je bila sarkastične narave. Je najenostavneje, vendar cenovno za en kos nikakor ni.
Drugače pa sam delam v altiumu in enostavno izvozim gerber datoteke.
p.s. Seveda legalni altium.