www.elektronik.si

[vilko]

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[MitjaN]

Kar se sintaktičnih napak tipa zamenjave "=" z "==" tiče, jih danes ujame vsak povprečen prevajalnik. Trik je večinoma samo v tem, da prevajalnik privzeto ni tako nastavljen. Pod nastavitvami poglej za možnosti "verbose diagnostics" in/ali "issue remarks" pa izklopi "suppress warnings", če je slučajno vklopljeno.

Pri tem tudi pomaga, da pri prevajanju projekta odpraviš vse (poudarjam vse) razloge za morebitna opozorila in opombe (warnings, remarks). Ker če pri vsakem prevajanju dobiš 632 opozoril, boš seveda spregledal 633-tega, ki se bo skrival nekje vmes. Preverjeno pomaga.

Danes je hudič v tem, da so tudi navidez preprosta orodja sama po sebi precej kompleksna, in če jih uporabljaš preden si prebral navodila (kot to počno pravi moški) te lahko kdaj pa kdaj opeče.

Za bolj temeljit strojni pregled kode pa priporočam uporabo kakšnih statičnih pregledovalnikov kode (splint, lint, ...)

LP, Mitja

[gumby]

"warning=error"
Ta opcija te prisili k pisanju "čiste" kode

[Silvo]

[VolkD]

[S53DZ]

Zame je še vedno asembler zakon:
- za časovno kritične zadeve,
- pri stiski s spominom.
C pa za:
- vse ostalo, predvsem za bolj kompleksne zadeve.

Tako, da ta kombinacija zmaguje.

[gregoral]

Ja saj to sem hotel povedat.

Če si na neko orodje (programski jezik) navajen (ti "leži") in je zadosti zmogljivo da narediš tisto kar rabiš potem ni razloga da bi menjal samo zaradi menjave.

Tudi če ne veš kaj je stack in kaj je heap lahko napišeš enostaven program v bascomu.
Če tega ne veš v assemblerju ne prideš daleč.
Malce se lahko pošlepaš še v C#, še manj v C in C++.

Če je treba zagotoviti da bo prekinitev dolga točno toliko in toliko ciklov skoraj ne gre brez assemblerja.

Avtomatske pretvorbe iz stringov v integerje ipd. niso vedno zaželene.
Vsaj pri mikrokontrolerjih bi se jaz temu izogibal (sploh v prekinitvah).

Že enostaven primer, ko sem kopiral del kode in v prekinitveni rutini izvajal množenje in deljenje
(na procesorju ki nima hw množenja in deljenja) pove, da se veliko stvari programerju v višjenivojskih programih "skrije".

Če bi delal v assemblerju bi zelo hitro ugotovil kaj pomeni stavek:
r = a * k / l;

(prevede se v klic funkcije z zankami)

Tako pač je in vsakemu pač nekaj leži.

Kako že gre:
Programiraj in pusti programirati.
(Live and let live.)

LP, Gregor

[ljudsko]

[vilko]

He, he, Silvo, izgleda, da sem ti stopil na žulj. Pa na hitro nekaj odgovorov:

Bascom se da odlično kombinirati z assemblerjem, če je potrebno. Pri shranjevanju spremenljivk na stack, to počenjam z assemblerskim vložkom.
Kar se tiče stikala, sem ga realiziral, a nisem bi zadovoljen z rezultatom. Zadeva je delovala dobro do časovnega intervala 15 minut, potem pa je napetost tako padla, da se ni dalo več preklopit releja. Potreboval pa bi stvar, da bi stvar delovala vsaj dve uri. Stvar sem dal začasno na hladno, ker imam nujnejše delo, a nisem dal v grob, ampak samo v hladilnik, tako, da sem še vedno dolžnik.

Kar se tiče zmogljivosti pa, če potrebujem večji ram ali flash, pač vzamem večji mikroprocesor, namesto da bi štrikal čipke v assemblerju. Saj vem, da se da, a biti moraš mojster, jaz pa sem amater in se nočem primerjati z mojstri. Problemi, ki jih rešujem tudi ne potrebujejo neke kritične hitrosti, uporabljam redno 11059200Hz kristal, ker često povezujem mikroprocesorje v mrežo, in je za točno bodno hitrost fajn, da je tak takt mikroprocesorja.

Ampak naj bo! Priznam. Vse kar se da v assemblerju, se ne da v Bascomu. Le, da pri svojih nalogah nisem še naletel na take omejitve.

To, pa, da je fino, da je Spremenljivka različna od spremenljivke zaradi velikosti začetne črke, pa še ne razumem. Najbrž ne bom nikoli, pa to ne bo nikakršna velika nesreča.

Včasih sem predaval assembler IBM360, in sem vedno dal približno tako prispodobo. Assembler, je kot bi kopal jamo z lopato, višji programski jezik pa kot bi jo kopal z rovokopačem. Z lopato narediš preciznejše, a boš vložil več truda, z rovokopačem boš hitrejši, a izdelek ne bo tako precizen. Odlična je kombinacija enega in drugega. Uporabljajte assembler kot podprograme, ki jih po potrebi kliče program napisan v višjem programskem jeziku. No, tako je bilo včasih, a verjetno tudi to ni več tako, kot je bilo. (Salamenski Kučan!)

Lep pozdrav in veliko uspeha vsem, ki programirate, ne glede na programski jezik, ki ga uporabljate!

[Mihec]

Hm....rdečelaska, temnolaska, blondinka ali rjavolaska?

Če obvladaš sceno ti nobena ne dela preglavic. Je pa res, da je pristop in vložen trud najverjetneje povsod drugačen.

[lojzek]

Vilko, jaz imam tole sprintano. Predvsem na začetku, pa tudi sedaj, privarčuje kak siv las

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[vilko]

Hvala, lojzek, sem dal dokument med firefoxzaznamke pod C
Verjetno bo res še koristilo, čeprav sem z mojo nalogo skoraj na koncu, (še napake moram ven pobrati) v naprej pa sem bo držal tistega, kar znam, če se bo le dalo.

Kroko, še malo poduka prosim. Kaj je globalna spremenljivka in kaj je lokalna nekako si predstavljam, kaj pa je privatna spremenljivka?

[gumby]

Lokalna spremenljivka je vidna (dosegljiva) samo znotraj funkcije, globalna pa povsod. Privatna spremenljivka je pa vidna samo znotraj objekta (tega C ne pozna).