www.elektronik.si

[vilko]

Kako pravilno blokiram motnjo? Po varianti A ali po varianti B ?
Glej sliko.
Po varianti A jeRC kombinacija paralelna bremenu, ki generira moteči inducirani inpulz pri prekinitvi napajanja, in bi po moji logiki tako bila motnja takoj speljana v nulo, ali
po varianti B kjer je RC kombinacija paralalno kontaktom stikala?

[frenki]

Kaj pa tuljava releja?

[Silvo]

Seveda, kot je napisal frenki, če se tuljava vključuje s transistorjem obvezno dioda paralelno k njej.
Sicer sem sam uporabil za aplikacijo, kjer rele vključuje kompresor kondezator 0.22 F 400V~ paralelno k kontaktu. (gre za mikroprocesorsko aplikacijo za širšo rabo - motnje kondezator uspešno odpravi, tako da ne prihaja do motenja procesorja)

[Proteus]

Mislim, da gre tukaj za dve različni obliki motenj.

Eno je motnja, ki jo v sistem vnaša induktivno breme in drugo je motnja zaradi iskrišča na kontaktorju (v primeru neugodnega izklopa na vrhu sinusoide).

[vilko]

Kolikor razumem, gre za isto motnjo: Visok induktivni udarec napetosti, ki nastane na induktivnem bremenu, če se kontakt razklene, kadar teče skozi induktivnost tok, povzroči iskrenje, ali ne? ALi ne dela na tem principu visokonapetostna tuljava, ki daje napetostni udarec svečki na bencinskem motorju?
Idealno bi bilo, da kontakt razklenem v trenutku, ko je tok skozi induktivno breme 0 nič.
Za diodo paralelno navitju releja, vem. Hvala.

[Proteus]

Kontaktor z izklopom povzroča motnje tudi pri omskih bremenih n.pr. če z njim izklapljaš kakšen grelec. Se prav lepo sliši na kakšnem radijskem sprejemniku, še posebekj na področjih z AM modulacijo.

P.Š.T.
avtomobilska tuljava ima na sekundarju kar lepo število ovojev, da doseže želeno napetost.

[jur]

Ob izklopu releja bo energija (kontra EMF) akumulirana v induktivnosti motorja hotela pobegniti ven v obliki iskre čez kontakt releja. Zadevo reši RC člen preko kontakta releja (varianta b). Če je navitje releja napajano z istosmerno napetostjo, vključuje ga pa navadna elektronika (tranzistor), je potrebna še dioda čez navitje. Nekateri driverji za releje (ULN2003, ULN2008,...) že imajo vgrajene zaščitne diode, potrebno je le skupni pin za diode zvezat na plus napajanja.

Varianta a (kondenzator paralelno motorju) lahko povzroči probleme. Paralalna induktivnost (motor) in kapacitivnost (kondenzator) predstavljata nihajni krog in lahko privede do nezaželjenih pojavov (oscilacije, pretakanje tokov med L in C)

Načeloma se proti motnjam vgradi RC člen. Upor in kondenzator. Ker se pri iskrenju pojavi zelo visoka napetost je potrebno tok skozi kondenzator omejiti.
Če ni upora, in se rele vklopi in je slučajno tisti trenutek na kondenzatorju visoka napetost, se bo kondenzator kratkostično spraznil preko releja. To je istosmerna iskra, ki je kondenzator ne bo zadušil. Ta iskra škoduje releju, zato upor mora biti.

Ker je kondenzator trajno vezan preko kontakta, pomeni, da skozi motor VEDNO teče določen električni tok. Tudi če izpuliš rele iz podnožja, pa delaš nekaj okoli priključkov motorja, te lahko strese (faza trajno preko RC člena na motorju).

Ker je rele mehanična naprava in ustrezno počasna, se z njim ne da izključevati takrat, ko je napetost 0. Pri motorjih sta zaradi induktivnosti napetost in tok zamaknjena, zato je preklop skozi nulo z polprevodniki še malo dodatno zakompliciran. Večina naprav tako še vedno uporablja releje/kontaktorje.

Da je napetost izklopa velika lahko dokažeš takole: Vzameš elektromotor. Skoraj poljuben motor (AC, DC, samo da je brez elektronike) . Na priključne sponke motorja priključiš goli bakreni žici. Z golimi rokami primeš žici (z vsako roko po eno žico). Z žicama se za hip dotakneš priključkov napajanja 12 voltov ali baterije () . Če imaš srečo in motor ni pravi, te ne strese. Boljši efekt je, če namesto motorja vzameš transformator ( , ) . Če motorju ali transformatorju dodaš kondenzator ali RC člen ne bo treslo, kar dokazuje, da ima efekt.

Jur

[vilko]

Hvala Jur, za izčrpno razlago.
Popolnoma razumem, le še eno vprašanje imam. Pišeš:

[Proteus]

Če govorimo o motorjih in to tistih, ki so priključeni na AC omrežje (ne o relejih ali motorjih na DC, kot je bilo to ponekod opisovano), potem je takšna ali drugačna zaščita, ki bi bila montiran na njih dokaj neobičajna. Tudi prenapetosti, ki jih povzročajo (razen če niso res neke krave) niso pretirano problematične (daleč od tiste, ki jo generira avtomobilska tuljava, kjer gre v bistvu za VN transformator).

Edina "zaščita", ki se v praksi uporablja je RC element, ki pride montirana na kontaktor/rele (ki je že standardno predvidena kot dodatek pri večini tovrstnih elementov - enostavno se vtakne na za to predvideno mesto).

V principu pa moramo ščititi naprave na drugih odvodih (običajno gredo iz razdelilne omare ločeni odvodi na posamezne uporabnike) in ne na tistemu, ki gre na motor. V primeru "slabe vesti" torej odvode, ki gredo proti občutljivim uporabnikom zaščitimo z ustreznimi zaščitami (na trgu jih je celo morje). Zadeva sicer ni idealna, izvor motnje ni blokiran na mestu nastanka, a to pač nudijo proizvajalci.

Tudi kuhinjski aparati, n.pr. pralni stroj nima blokiranega motorja, temveč na samem izhodu/vhodu nameščen RSO filter, ki prevzema to nalogo. Smiselno pa je, da so ti filtri čim bližje izvoru motenj.

[jur]

Moteča je motnja v obliki iskre. Ta ima visokofrekvenčni spekter. Že Nikola Tesla je uporabil iskrišče kot širokopasovni vsefrekvenčni motilec. Če energija iz motorja odteče preko kondenzatorja pri releju v omrežje se to ne zgodi v obliki širokopasovnegega vsemotečega impulza. Dokaz je to, da blokada releja odstrani oziroma zmanjša motnje. RC člen preko motorja bi lahko povzročal motnje v delovanju motorja. Lahko ga vgradiš in gledaš, če se motor ali kondenzator ali upor nenormalno grejejo. Če bo kondenzator majhen (pod 100 nF) verjetno ne bo vplival na motor. Uporabi kondenzator tipa X2, to je tak, ki naj bi ne mogel priti v kratek stik. Napetost vsaj 400 ali še bolje 600 V. Inducirani peaki so veliki!

Motorju paralelni kondenzator bi lahko motil delovanje motorja med delovanjem, ne ob izklopu. Kondenzator zamika fazo napetosti in toka, induktivnost motorja tudi, samo da v obratni smeri. Med delovanjem bi lahko tekel nek tok iz motorja v kondenzator in obratno. Nekaj bi se začelo greti. Če bi uporabil blok kondenzatorje manjše vrednosti verjetno ne bi motilo. Poizkusi.

V načrtih naprav običajno motorji nimajo svoje blokade. Filtri (mrežni filtri) so tam, kjer pride elektrika v napravo. V vsakem primeru pa je motnjo najbolj učinkovito blokirati tam, kjer nastane (na releju).

Jur

[aldo25]

Zadnje case vidim da veckrat namesto RC clena uporabljajo varistor. Kaj pa vi menite o tem?

[Silvo]

[Proteus]

No ja Jur, tukaj so seveda razlike med DC in AC uporabniki. Modelarji svoje DC motorje blokiramo neposredno na navitju, tudi releji v DC tokokrogih se tako blokirajo.

Konec koncev, da se izogneš iskrenju lahko uporabiš tudi solid-state releje ali pa mehki zagon pa imaš vse v enem paketu.

Dejstvo pa je, da se v industriji uporablja tisto, kar je v proizvodnji in dobavljivo. Če bi bilo blokiranje pri motorjih smiselno in enostavno izvedljivo potem bi to industrija tja tudi vgrajevala - no o tem mislim, da sva enakih misli.

[Proteus]

[jur]

Varistor je dobra zadeva. Ima pa slabo lastnost, da po večkratnih shockih neha delovati. Ali dobi neskončno upornost, kar pomeni, da izgubi funkcijo. Ne bo odvajal prenapetostnih motenj. Lahko pa naredi kratek stik. Če je varistor na kontaktih releja v kratkem stiku, to pomeni, da se bo motor nenadzorovano vklopil.

Blokada:
Ja, res je. Majhni kvalitetni DC kolektorski motorji so blokirani z kondenzatorji in tudi z dušilkami z feritnimi jedri. Tisto kar sem prej pisal je veljalo bolj za velike AC motorje. Na sliki na začetku sta narisani faza in nula, torej gre za večjo stvar. Majhni motorji tudi pri vklopu/izklopu z relejem v glavnem ne sevajo veliko motenj. Problem je le, če je v bližini občutljiva naprava (na primer RC).

Tesla:
Teslovi radijski oddajniki z iskriščem (te sem imel v mislih bolj kot pa VN transformatorje ) v tistem času seveda niso motili nikogar (morda Marconija...). Danes pa uporaba oddajnikov na principu iskrišča ni dovoljena, ker seva na vseh frekvencah, ne glede na to da ima uglašen nihajni krog. Teslo sem omenil kot prvi primer ko se je pokazalo škodljivo delovanje iskrenja (motnja), ki se ga še do danes ni uspelo znebiti.

Jur