www.elektronik.si

[Sokrat]

Druga tema v tem forumu me je pripravila do tega vprasanja in ker nimam prevec pojma o tem podrocju si ne znam odgovoriti (ali poiskati zadovoljivega odgovora) sam:

Ali bi morala biti jedra vseh tuljav (takih, ki jedro imajo seveda) iz cimmanjsih delov, tako kot pri transformatorjih, da bi bile izgube zaradi vrtincastih tokov cimmanjse ? Iz cesa bi v idealnem primeru bila sestavljena, ce je temu tako - iz ploscic, iz palicic (zic), torej iz cesa in kaksnih dimenzij teh elementov, preden pride do (pre)velikih izgub ?

Ima kdo morda kaksne prekticne izkusnje tipa "prej/potem" za primerjavo (ne)ucinkovitosti monolitnih in sestavljenih jeder ?

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[reber]

Vrtinčni tokovi nastanejo pri izmeničnem magnetnem polju.
Če se omejimo na najbolj običajne razmere, potem imamo tukaj 50Hz, kjer se uporablja tako imenovana trafo pločevina. Jedra so iz pločevinastih trakov, oziroma izsekanih delov pločevine. Deli so lakirani, da so zloženi med seboj izolirani, da se preprečijo vrtinčasti tokovi.
Potem imamo še visoke frekvence, za katere se uporabljajo feriti, to so majhni stisnjeni delci, stisnjeni tako zelo, da zgledajo kot celota. Pločevina ni namenjena za visoke frekvence, za to se uporabljajo feriti, pa še to obstaja več različnih kvalitet za različne maksimalne frekvence.

[Sokrat]

Aha, torej kar najmanjsi drobiz je najboljsi

[jur]

Vrtinčni tokovi nastajajo takrat, ko se magnetno polje inducira v prevodniku. Če bi imel transformator jedro iz enega kosa železa, bi se železno jedro obnašalo kor kratkostično navitje z enim ovojem. To pomeni, da bi požrlo večino energije za lastno segrevanje. Zaradi tega se nareže jedro na tanke kose med seboj izolirane pločevine. Kratkostično navitje je prekinjeno.

Dejansko nastajajo vrtinčni tokovi tudi v normalni transformatorski tanki pločevini. Velik del gretja transformatorja v prostem teku izhaja iz tega. Če bi bila pločevina še tanjša, bi bilo bolje. Problem pa je, da je tanko pločevino težko sestavljati (veliko število upogljivih kosov), pa tudi izolacija (lak) med segmenti bi zavzela nezanemarljiv del jedra transformatorja. Iz teh razlogov je trafo pločevina take debeline kot je.

Na priloženi sliki (1.del) je polno železno jedro z bakrenim navitjem. Veliko energije gre v nič. Na 2. delu je presek standardnega transformatorskega lamelnega jedra (narisano je le nekaj lamel). Vrtinčni tokovi so omejeni na posamezne lamele. Na tretjem delu je sintrano (stisnjen feromagnetni preh) jedro. Vrtinci se pojavijo le v majhnih posameznih delcih.

Ferit je učinkovit le pri višjih frekvencah, zato 50 Hz transformatorji nimajo feritnih jeder.

Mimogrede: Večina feritov je zelo izredno trda. Če želi kdo odrezati kos stekla, pa nima steklarskega noža, laho to naredi z kosom ferita.

Jur