www.elektronik.si

[walter1]

Pomoć potrebna. Imam u podrumu radio RIZ 634ukv u solidnom stanju, mogao bi da se restaurira lepo, ali na žalost sa polomljenim staklom skale (fali jedan deo). Da li možda neko ima ovo staklo ili makar scan sliku, pa da pokušam negde da ga odštampam na staklu?
Hvala unapred.

[mburica]

[walter1]

[Pekec]

[walter1]

[HRmeteohub]

Ovako to izgleda kada se upale lampe i svjetla...
Ovaj primjerak je iz ljeta 1951 (nije nego 1961. - hvala Sebastijanu za ispravak, dodao sam fotografiju unutrašnjosti na kojoj se vid datum) i trebalo je promijeniti AZ1, filtar elektrolite i jedan mali kond u UKV tuneru. Doduše, zvučnici su prilično loši, ali sam ih ostavio kako bi uređaj bio što originalniji. Nakon slikanja sam topivom plastikom namjestio originalnu tipku za gašenje koja se potrgala.

[sebastiant]

[lipa]

Ukw je dokaj "moderna" stvar,
citat iz wikipedie...

Der erste europäische UKW-Sender wurde am 28. Februar 1949 in München-Freimann vom Bayerischen Rundfunk (90,1 MHz) in Betrieb genommen.

Koliko sem opazil in sem si zapomnil, je jugovina v takih in podobnih rečeh rečeh zaostajala cca 10 do 15 let za nemčijo. Mogoča je tudi kaka izjema.

[KlavdijC]

Po svoje smo bili dokaj zgledni..Soča Iskra sprejemniki so bili enako med prvimi slovenskimi sprejemniki z vgrajenim fm tunerjem.
Pred tem so radioamaterij uspešno delali oziroma preizkušali na tem področju prenos, ter se seznanjali z takrat zahtevno (kar se tiče predvsem prakse izdelave opreme itd) novo tehnologijo.
Nemčija je bila sankcionirana po vojni glede uporabe srednjega ter kratkega vala.
Zato so prvi zaorali v komercialne namene fm področje . Ukv oznake se danes več ne uporablja. Danes je ukv področje razdeljeno na pasove. Tehnika je šla že v Ghz.
Mimogrede med prve prenosne tranzistorske sprejemnike je izdelal tudi Sony v drugi polovici 50h let..stal je takratnih 200..300dolarjev.Vseboval petnajst tranzistorjev v sklopu am,fm področja.Sprejemal je fm po sprejetem standardu od 87,5..do 108. Vzhodna evropa je uporabljala pas do 104.
Moram omenit da prvi tranzistorji so imeli še omejitev glede frekvenčne zgornje meje in so prvenstveno bili namenjen tranzistorskem sprejemniku za srednji in dolgi val.
Ker je bila fm še za komercial noviteta..so večinoma še dolgo izdelovali v paleti žepnih radijev le za sv,dv ter malo boljši še kv področje.
Zanimivo 10 let po odkritju prvega tranzistorja še slikico sonyevega fm am tranzistorčka. 1956-8 leta.
Drugače pa je ukv področje bil razvit že v času potrebe vojaštva in drugih služb med drugo svetovno vojno.
No repetitorji oziroma relejne postaje so rešile omenjene težavice na vhf glede omejenega premočrtnega lokalnega prenosa fm radiodifuzije.
Pa še na širino pasu je napomembneje, da ni omejitve..potem še stereo mpx.
Danes radija brez fm ni. Kmalu bo luksuz s srednjim valom..
Zato pa je Grundig, Telefunken ipd. podjetja bile v zgled drugim firmam kako se izdelujejo aparate za fm band.
Selektivno,dinamično,čisto občutljivo..z najnovejšimi takrat AF... tranzistorji.
Za sprejem v vsaki grapi.

[HRmeteohub]

Hvala Sebastijanu na ispravci za datum proizvodnje.
Ovaj primjerak je od mog kuma i trenutno je u njegovoj dnevnoj sobi, kao ukras koji radi.

[KlavdijC]

To je dober radio od RIZ

[Profesor Einstein]

Sodobni sprejemniki niso designirani za dober sprejem v grapah.

Nekdo mi je pokazal kako lovi "telefunken_bajazzo_sport" ... že brez raztegnjene antene močni signal...

Kako je to možno ?

Lp.

[Spajky]

IMHO je to možno zaradi izdelave v diskretni tehniki (tranzistorji in uglašeni LC sklopi med stopnjami) ...

[KlavdijC]

..Kot sami kvaliteti materialu vgrajenih elementov . Npr vsakak keramika ni popolna keramika kot so keramični kondiji. Ali izolatorska folija ni vsaka popolna folija kot dialektrik. Tudi kvaliteta pertinaksa kjer so elementi kot izdelava tuljavnikov za mf in še in še. Kdaj na oko ni v teh aparatih nekaj posebnosti. Veliko stvari na račun kvalitete je pogosto za oči nevidno.. Kot sama konstrukcija. Višja frekvenca. Bolj se poznajo izgube v slabih materijalih. ( razne nečistoče ipd). Krajše razdalje medsebojnih spojev elementov, zaradi raznih parazitnih izgub.
Po svoje bi rekli, da so analogni icji kvalitetnejši zaradi kratkih izdelav elementov na samem siliciju ampak..Pri analogni pa to potegne kdaj nekaj stvari tudi na drugo stran medalje.
Mimogrede ic vezja res vsebujejo tudi po nekaj deset tranzistorjev in je radio normalno za izdelavo cenejši,manj zunanjih elementov, glede porabe toka prijaznejši.(Baterijski sprejemniki) .Stem občutlivejši, stabilnejši in tako dalje. Tudi električna shema pove veliko o kvaliteti aparata.
Obstajajo osnovne sheme am,fm z dokaj najmanjšim številom elementov vendar osnovnim potrebam za normalno delovanje am,fm (npr. plastični poceni prenosni am,fm oskubljeni tranzistorčki iz gledanega obdobja cc70h let. Kot dokaj kompleksni sobni ali prenosni tranzistorji raznih fabrikantov.(Grundig satellit, Telefunken,Zenith, Panasonic..Velika paleta izbire.
V sprejemu očitna razlika. Zvok pa zavisti tudi od ohišja, dinamike ojačevalnika, zvočnika.
Torej veliko dejavnikov.

[ZoranB]

Pred kratkim postal lastnik RIZ-a 634, kateri ima zeleno skalo. Zanimivo pri tem aparatu je da ima na levi strani skale višje frekvence in padajao proti koncu (desni strani) skale. Za razliko od modela v načrtu ima aparat na sliki samo eno usmerjevalko AZ1 in samo en dvojni kondenzator 2x50uF. Vseeno ima štiri zvočnike.
Trenutno "peglam" hrbtišče, ki je bilo močno valovito, sledi pa čiščenje in poliranje. Zadeva je znana po zelo kvalitetnem zvoku (kar je posledica veliiiikega in kvalitetnega ohišje), edino gramofona nima vgrajenega.
Zaradi prostorske stiske bo šel verjetno po končani obnovi v prodajo.

L.P.

Zoran