www.elektronik.si

[igo]

Glede na dogajanje v zadnjih dnevih, ko se na žice daljnovodov nabere po nekaj cm debel leden oklep, njegova teža nato pa potrga žice, nosilce žic, ali polomi kar celoten steber, sem malce razmišljal o načinih odstranjevanja ledu z žic.

Nekdo (morda celo bere ta forum, ker je Slovenec) je že pred leti predstavil cevi, ki so v preseku podobne usmerjenemu mlinskemu kolesu. Ko se zgoraj nabere sneg, ga je na eni strani več, zato se cev zavrti in strese sneg dol.
Nisem prepričan, da princip deluje tudi v primeru žleda, saj lahko voda zaleze v najbolj neprimerne špranje, tam zmrzne in onemogoči vrtenje cevi.

Sam imam dve ideji, vi pa ju razvijajte dalje.

Z motorne žage se sname sabljo in namesto nje se gor privije mehanizem za lomljenje ledu in pomik naprej. Natoči se poln rezervoar goriva, zatakne ročico plina na polovične vrtljaje in obesi napravo na žico, da oddrdra svoj odsek. Ob "previdnem" natikanju in snemanju (za polnjenje rezervoarja) bi lahko daljnovod celo obratoval.
Problem je, da je treba za vsak tip nosilcev žic in načina prehoda žice "mimo" stebra optimizirati mehanizem, da bo znal "splezati" na drugo stran. No, to niti ni problem, se pač izdela potrebno število različic. Problem je, če so ti nosilci različni vzdolž iste trase.
Ob tej priložnosti pozivam odgovorne, da ob sanacijah in vzdrževanjih poskrbite za poenotenje nosilcev vzdolž tras.

Druga ideja je "rahlo" bolj "v duhu energetike".
Na žice se priklopi par 100kW prenosni generator s frekvenco nekaj kHz. Za medfazno "zaključenost" zank bi poskrbel kapacitivni sklop med vodniki. Skozi induktivnost transformatorja ne bi prišlo nič. Za uporovno gretje samo površine vodnikov na enoto dolžine bi poskrbel kožni pojav. Teoretično bi odtajanje delovalo kar med obratovanjem daljnovoda, a je problem z izolacijsko upornostjo generatorja. No, možno je vmes dodati VF+VN transformator, a bi bil začasen odklop verjetno cenejši.
Odtajanje ozemljitvenega načina na ta način sicer ni možen, a ker je običajno povsem na vrhu, se po njemu spusti "motorno žago".

Kako bi se pa vi lotili tega?

[Profesor Einstein]

Lepo pozdravljen

Zanimivo da si odprl temo -- tudi meni je prišlo na misel (predvsem ko sem videl povihan steber na 110kV)... ampak jaz sem razmišljal malo drugače.

Zaščita, ki nadzira sistem meri vse kar je možno ... tudi upornost žic od ene točke do druge (temperatura in upornost žic sta nekako povezani) ...

Lahko bi v zaščitne sisteme dodali algoritem za "odtaljevanje" v primeru hladnih dni, ki bi z začasnimi odklopi določenih vodov poskrbel za kratkotrajno povečane prenose na določenih linijah ... s tem bi izvajal odtaljevanje vodnikov.

Je pa problem pri SN vodih kjer večji del škode dela drevje.

To bi bilo z moje strani ... morda ima kdo še kaj za dodati.

Lp.

Darko

[twom]

Ali pa da za par minut prestavijo transformatorje iz 100 kV na 10 kV in se bo žica sama odtalila.
Verjetno so izgube pri prenosu v tem primeru malenkostne v primerjavi s popravilom.

[lojzek]

Mašina, ki se vozi po žici daljnovoda, že obstaja. Ponavadi na žico navija optični kabel.

Problem je tudi v tem, da žled ni lociran na enem kratkem odseku, ob slabem vremenu je težko tako stvar "gor nataknit", težak dostop...

Pa DV so sicer dimenzionirani tudi na žled + veter + nizke in visoke temperature, ampak včasih je pa vse skupaj malce preveč... Tako kot recimo stoletne vode

[eboc]

Jaz sem nekaj razmišljal, bolj v smeri mehanskega odstranjevanja:
Za VN daljnovode mogoče s pomočjo helikopterja, ki bi letel nad daljnovodom in tako povzročil "veter", ki bi "odstranil" led.
Tukaj bi seveda bil problem, da bi lahko ta "veter" povzročil tudi pretrganje vodnika.
Za SN pa mogoče na kakšen način z daljinsko vodenimi x-kopterji.

El. napeljavo železnice pa z dizel lokomotivo, ki bi drsala/udarjala po žici.

[GUMY]

Nekaj kar bi pripel na žico in bi vibriralo z dovolj veliko frekvenco (verjetno nekaj KHz)? Če je frekvenca prava bi led verjetno hitro razpadel.

[laura]

Kaj pa če se malo počaka na julij

[primozsu]

V nekaterih državah kjer imajo zazankane sisteme odklopijo eno stran tako, da teče določen čas vsa ali večji del energije po drugi strani in tako obremenijo delujoč vod do te mere, da se žled delno stali in odpade nato pa zamenjajo strani.

[laura]

Tudi pri nas imamo zanke v sistemu samo ne na glavnih VN daljnovodih kakor tudi oni ne.

[primozsu]

[laura]

Povej mi primer.

[Majci]

[potepenc]

Igo, temo si odprl tako zelo lahkotno, kot da bi daljnovodi in njihovi problemi obstajali šele nekaj dni ali mogoče kvečjemu nekaj mesecev ali mogoče od lanske ali predlanske sezone. Vse to je videti točno tako le v ekstremnih primerih, ki se dogajajo zadnje čase. Pojavi niso nič novega, le pojavljajo se v malce bolj redkih primerih in jih je nemogoče napovedati.

Nekatere ideje so dobre in zanimive, druge butaste in nesprejemljive. Sedaj se pa vprašajte o realnem dejstvu: elektro ditributer zaračunava dobavo električne energije ne glede na to ali je dobava nemotena ali pa se na vsakih nekaj let zgodijo hude motnje in dobavo prekinejo za nekaj dni...

Zakaj bi se distributer mučil in ubadal z nepotrebnimi preventivnimi stroški?

Ko pride do problema bo itak priskočila na pomoč država, vojska in še kdo, v manjši meri tudi sam distributer električne energije. Zakaj bi se torej matrali in trudili??????

[igo]

Realno bi za 1m faznega vodnika (so trije) rabili nekje 10 do 20W moči, da bi lepo počasi odtajalo led. Poudarek je na počasi, ne da žice žarijo.
Kako je to možno doseči pri polnem preseku, ne da bi skuhali transformatorje, si ne predstavljam.

Zato sem tudi predlagal frekvenco vsaj nekaj kHz, da bi tok tekel samo po zunanji stena vodnika. V tem primeru se da zagotoviti zadostne upornosti vodnikov in izgubne moči.


Glede mehanskega nihanja je smiselno uporabiti pomoč dobre stare resonance. Z dvema 0,1kg ekscentroma, ki imata osi vzporedno z vodnikom, je ob ustreznem faznem zamiku težišč možno doseči navpično in/ali prečno valovanje. S hitrim zasukom za 180stopinj se pošlje motnjo. Ko pride odboj nazaj, se ga ojača s ponovnim sunkom. Potrebno je nekaj pameti za določanje najugodnejše lastne frekvence (ki se spreminja tudi s količino ledu, hkrati ne bi bila potrebna montaža natančno na sredino med dva stebra), kak senzor pospeška, nekaj elektronike, ... Teoretično bi bilo možno obesiti napravice na čisto vse vodnike, to bi bil svetoven posel. Praktično je treba še "malce" dodelati napajanje ...


Idejo, da bi s helikopterjem leteli tik nad daljnovodi bi bilo vsekakor potrebno preizkusiti. Se mi zdi enostavna in obetavna.


Naprava za ovijanje optike na žice se mi zdi tudi zanimiva. (Predelane motorne žage sem predlagal, ker jih je bistveno več na razpolago, plezalne dodatke pa bi podjetja na hitro zvarila.) Ker ne bi bilo omejitev v zvezi z optiko, bi samo dodatno kanto goriva zraven obesil. In nisem mislil natikati in snemati naprave za vsak kratek odsek posebej. Mišljeno je bilo bolj v stilu, da jaz to pri nas gor obesim, vi pa npr. v Beričevem obrnete, dotočite gorivo in pošljete nazaj. Vmes bo počistilo led, kjer pač je.

Dodano: Temo sem odprl zato, ker je včasih potrebno čisto malo improvizirati, da se prepreči znatna škoda. Seveda bo država pomagala dritributerju, ampak ta država sem tudi jaz, davkoplačevalec, ki raje prispevam kakšno idejo in motorno žago za preprečitev poškodb sistema, kakor da naslednjega pol leta saniramo škodo. To, kar bodo zdaj za silo skupaj zvezali (ker dokončno zares ni mogoče tako na hitro), bo treba vse še enkrat popravljati.

Dodano2: Tudi ideja, da bi 10 ljudi za sendvič in čaj na strehi dizel lokomotive s koli tolklo led s kablovja nad železnicami je bistveno preprostejša, kakor bo sanacija poškodb. Lepo počasi z 10km/h ... Koliko takih lokomotiv imamo v Slo? In koliko km kablovja je poškodovanega? Je pa res, da bi tisti, ki bi moral mobilizirati ljudi in rešiti, kar se je dejansko še rešiti dalo, moral zagotoviti vsaj osnovno varnostno opremo, hrano, pijačo, gorivo za lokomotivo in s kakšnim podpisom opravičiti vožnjo. A prav ta podpis bi ga na koncu verjetno stal službe, saj bi podjetju povzročil stroške, država pa jih ne bi povrnila, ker ne bi bilo škode. Narobe svet.

[144300]