www.elektronik.si

[Anonymous_]

Živjo,

zanima me ali mi lahko kdo pomaga oziroma pove kako se izračuna primerno velikost hladilnega jedra za dva skupno vezana tranzistorja 2N3055, ki sta priključena v vezju laboratorijskega usmernika (30V/3A).

[Highlag]

Kakšno moč pa trošiš na tranzistorjih? To je namreč pomemben podatek, pa tudi v kakšnem ohišju imaš tranzostorje (datasheet) Vedeti moraš tudi temperaturo okolice in toplotno prevodnost paste, ki jo misliš uporabiti.

Fisher elektronik, ki dela hladilnike ima v izbirnem katalogu tudi vse enačbe za to početje: http://www.fischerelektronik.de/fileadmin/fischertemplates/download/Katalog/heatsinks.pdf

Od strani 27 naprej.

[v.j.]

Grobi izračun je silno preprost.

Ker gre za usmernik s tokom do 3A in izhodno napetostjo do 30V, lahko v izračun za ugotavljanje disipacije uporabimo tok 3A in napetost recimo 36V +/- 2V pri tako veliki disipaciji ne pomeni omembe vredne razlike. Disipacija bo maksimalna pri maksimalnem toku 3A in kratko sklenjenih izhodnih sponkah (kratek stik) oziroma pri zelo nizki izhodni napetosti, to je tja do 5V. V grobem lahko uporabimo vrednost disipacije 3*36=108, torej 108W, lahko tudi na okroglo 100W če želite.

Termična upornost hladilnega telesa proti okolici je lahkoi nekako takole:
V izračun se vzame temperatura okolice recimo 25°C, max temperatura hladilnega rebra pa je pogojena predvsem s termično upornostjo Tj (upornost silicijevega substrata proti ohišju tranzistorja), termično upornostjo ohišja proti hladilnemu rebru in seveda max dovoljeno temperaturo silicija. Da se ne mučimo s tem izračunom lahko varno uporabimo max temperaturo hladilnega rebra cca 80-85°C

Razlika temperature je 80-20=60, torej 60°C

Termična upornost hladilnega rebra je lahko največ: temperaturna razlika/disipacija, torej 60°C/108W=0,55K/W, seveda je termična upornost lahko tudi manjša (uporabiš večje hladilno rebro), lahko jo zmanjšaš tudi z uporabo ventilatorja, ki ga krmiliš s pomočjo preprostega vezja termostata.

Ko nabavljamo hladilno rebro, pogledamo podatke za izbrani profil, da potem izberemo potrebno dolžino.

[Anonymous_]

[Highlag]

Ne.

Oz bi bila, če bi bila izhodna napetost kdaj 0V in izhodni tok 3A.
Za napetost je treba vzeti maksimalni padec napetosti na tranzistorju. Se pravi razliko med vhodno napetostjo in izhodno napetostjo.
Če imaš na vhodu 50V in na izhodu vedno 45V je maks. padec 5V, kar pri 3A znese 15W.

Torej rabiš več podatkov.

(Odgovor samo na določitev moči)

[Energetik-m]

Hladilno rebro z 0,44K/W je kar veliko. KLIK. Za to ceno dobiš kakšnih 10 TAKIH, vzameš 2 in ju namontiraš na 10mm debelo alu ploščo, zraven pa tranzistorje, pa en mali TERMOSTAT, ki ti vklopi ventilatorje na polno moč, ko jih res rabiš, sicer pa tečejo lepo počasi preko predupora.

[Anonymous_]

Napetost na vhodu je 34V, na tranzistorjih pa konstantna 45V. Torej je razlika 11V in moč pri 3A 33W?

Tranzistorja sta v aluminjastem TO-3 ohišju, temperatura okolice pa je cca 20°C, kako glede na to določimo še temperaturo?

[v.j.]

@Anonymous
45V na tranzistorjih se mi zdi zelo visoka napetost za usmernik, ki ima max 30V stabilizirane napetosti. Mogoče je, da imaš tako napetost v prostem teku, vendar pri obremenitvi 3A, ta napetost precej pade, pomeri to napetost pri obremenitvi 3A. Mogoče bo dobrodošel podatek, kakšna je sekundarna napetost transformatorja v prostem teku in kakšna pri nazivni obremitvi 3A....

@Highlag
Hladilnoi rebro se dimenzionira glede na "worst case scenario", torej na najslabše možne delovne pogoje, kar pomeni maksimalen tok in maksimalno napetost, ki je lahko na tranistorjih, seveda pod obremnitvijo, ker v prostem teku je še višja in ta v tem primeru ni prisotna, sicer bi bili pogoji še slabši.
Po drugi strani pa tvoje trditve držijo, če je razlika med Vin in Vout majhna, bo tudi disipacija precej majhna, kljub maksimalnemu toku, ampak... kot sem že napisal....

@Energetik-m
hladilno rebro iz farnella, a nisi mogel dobiti dražjega vira??? Kaj pa naši, čeprav mogoče dragi dobavitelji? http://www.mali-tiko.si/
Imajo precej ponudbe s točnimi podatki in solidnimi cenami.
Tudi termostati se dajo narediti mnogo ugodneje z boljšimi karakteristikami


Vsak hladilnik z original ventilatorjem od P4 je sposoben odvesti vsaj 100W disipacije, tudi podobna AMD šara je zmogljiva podobno... podatek je preverjeno točen in preizkušen z moje strani, sem namreč v zadnjih nekaj letih uporabil precejšnjo količino tovrstnih hladilnikov za različne aplikacije, tako za usmernike, kot DC bremena in podobno, zato računalnike s P4 in podobnih AMD škatel vestno recikliram v tovrstne namene, če pa zmanjka, potem pa link na enaa pride prav

@ vsi ostali
Zgoraj napisano in naslovljeno velja na splošno in za vse in še posebej za naslovljene.

Izračun hladilnega rebra je zelo preprost, če se držimo varnih mej z rezervo, sicer je potrebno posegati po bolj sufisticiranih izračunih, ki se splačajo le v masovni proizvodnji, kjer se špara s centi, za domačo rabo in izdelavo je bolje dati nekaj eur več za bolj zmogljivo hladilno rebro za bolj miren spanec in večjo srečo pri dolgoletni uporabi doma sestavljene naprave.

in še enkrat @Anonymous
Kako je lahko napetost na vhodu 34V, na tranzistorjih pa 45V??? to je nemogoče ali pa sploh nimaš pojma kaj piše oziroma o čem pišeš. Na tranzistorjih je razlika napetosti med vhodom in izhodom, razlika je največja kadar je na izhodu napetost 0V, torej kratek stik.

Aluminij TO3 že dolgo ne proizvajajo več, to je bilo nekoč, ko so še delali tranzistorje v kovinskih ohišjih tako kot je treba.... in ni neke hude razlike med TO3 ohišji, dokler si v varnih nizkih mejah pod 85°C se ne rabiš ubadat z obliko ohišja, s sljudo in temperaturo spoja silicija...

[Highlag]

v.j. pišeš nekaj na pamet. Nikjer ni napisano, da lahko izhodno napetost zmanjša. Niti za koliko.

Drugače pa je pa 34V na vhodu in 45 na izhodu da lahko kakšen step-up konverter, razen če ima 34V na izhodu transformatorja in elektroliti še dvignejo napetost na cca 48V.

Meritev bi tule pomagala.

[v.j.]