www.elektronik.si

[jozkoc]

Desna stran vezja ima toliko napak da ne vem kje bi začel.

Če boš na zvočni kartici uporabil audio izhod potem sta kondenzatorja C1 in C2 premajhne kapacitivnosti, ker ima telefonska linija impedanco 600ohm, pa še tisti 390ohm upor za sklenitev enosmerne zanke je potrebno upoštevati.

Limiter diode je potrebno dati med a in b žilo (tip in ring po ameriško), pa še 0,7V je prenizko nastavljen prag, ker na telefonski liniji audio signali dosegajo nivo tudi do +10dB to je pa približno 3Vpeak, torej bi za limiter moral uporabiti dve 2,7V zener diodi v zaporedni vezavi da bi potem imel rezanje pri 3,3V do 3,4V.

Dobro bi bilo da bi uporabil ločilni transformator, ker drugače ena od obeh žil telefonske linije pride na maso zvočne kartice in tako po vsej verjetnosti tudi na ozemljitev, posledica je da se podre simetrija telefonske linije in končni rezultat bo po vsej verjetnosti povečan šum in slišati bo lahko tudi brum.

Tista dva potenciometra za regulacijo izhodnega nivoja iz zvočne kartice je pa kar nekaj, hude "čirule-čarule", še najboljši čarovniki tega verjetno ne razumejo.

[veso266]

[veso266]

[jozkoc]

Da pojasnim.

Na eni strani imaš telefonsko linijo ki je eden simetričen vod po katerem komunikacija poteka dvosmerno. Na drugi strani imaš dva priključka na zvočni kartici ki sta nesimetrična po katerih komunikacija poteka enosmerno.
Če vse to zvežeš skupaj brez kakršnegakoli vmesnega člena bo prvi problem da bo na zvočni kartici iz izhoda prišlo direktno nazaj na vhod, in je nevarnost da boš sam sebi skuril vhod na zvočni kartici.
Drugič, nizkoomski izhod na kartici bo močno dušil signal ki bo prišel iz telefonske linije na visokoomski vhod kartice.
In tretjič, kar sem že omenil, na simetrično telefonsko linijo boš na eno žilo priključil maso nesimetričnih priključkov na kartici, če bo telefonska linija kratka verjetno ne bo težav, pri dolgi liniji bo pa prišlo do povečanega šuma in verjetno tudi do bruma.

Za rešitev tvojih težav so že pred približno 100 leti izumili člen ki se mu v telekomunikacijah reče vilice (hybrid transformer). Vilice tvorijo diferencialni transformator in ravnotežni vod (balance network).

Obstajajo tudi uporovne vilice ki so cenejša izvedba, vendar imajo 2x več slabljenja to je 6dB dočim transformatorske imajo 3dB slabljenja. Pri uporovnih vilicah je omejitev tudi to da morajo biti vsi priključki simetrični, zato v tvojem primeru ne pride v poštev.

Ker že naštevam naj povem da obstajajo tudi Wilkinson vilice in se jih uporablja samo v visokih frekvencah in so sestavljene iz tuljavic in kondenzatorjev ali pa iz 1/4 lambda dolgih VF vodov.

Narisal sem načrt ki naj bi izpolnil vse tvoje želje, če bo zadovoljivo deloval pa ne vem ker ne poznam karakteristik tvoje zvočne kartice.

PS. Zener dioda se v prevodni smeri obnaša kot navadna dioda, zato za limiter ne potrebuješ 4 zener diode ampak samo 2.

[veso266]

[jozkoc]

Upora 100R in 10k sta potenciometra za nastavitev nivoja iz kartice in v kartico.

Kondenzatorja 1uF in 4,7uF sta poliester/folijska/multilajer in ne elektrolitska. Dovolj je že da sta 100V, zaželjeno je 150V.

Tista dva stikala morata biti če želiš poslušati linijo v "On-Hook" stanju, tako sem razumel tvojo željo. Zgornje stikalo preprečuje da bi v "On-Hook" stanju iz zvočne kartice prihajalo kaj nezaželjenega na linijo, spodnje stikalo premosti nivo signala na višji nivo za 10x, zato ker ga izgubiš na vhodnih uporih 4,7k in 680ohm ki omogočajo višjo vhodno impedanco vezja da ne motiš oziroma obremenjuješ linije.

Od vsega materiala bo najtežje dobiti diferencialni transformator. Mogoče bi se našel v kakem starem telefonskem aparatu. Razmerje navitij se lahko ugotovi z inštrumentom za induktivnost. Če je razmerje navitij 1,41 : 1 potem je razmerje induktivnosti 2 : 1, ker je induktivnost na kvadrat napram navitju. Če nadaljujem N = 2 : 1 -> L = 4 : 1, potem N = 3 : 1 -> L = 9 : 1 in tako naprej.
Ugotavljanje razmerja navitij z meritvijo upornosti žice ne deluje iz dveh razlogov. Eden je da ima notranja plast navitja krajšo dolžino žice od zunanje plasti, drugi je da je premer žice obeh navitij lahko različen.
Induktivnosti navitij za tovrstni transformator se morajo gibati nekje od 300mH do 1H, upornost posamičnega navitja pa ne sme biti večja od 50 omov.

[veso266]

[jozkoc]

Načeloma bi bili dobri tudi elektrolitski kondenzatorji, samo potem bi moral pri priklopu na telefonsko linijo paziti na polariteto + -.

Ne vem kako bo delalo če boš prebrikal in brez transformatorja, potem za uspeh ne garantiram, jaz sem narisal kako mora biti, tvojih eksperimentov pa ne morem komentirati ker niti ne vem točno kako boš brike naredil.

[DusanK]

@jozkoc, zelo estetski načrt in razumna razlaga. Hvala.

[v.j.]

Doma se mi valja nekaj kosov novih Philips TEA1068, so že 2x polnoletni.

[veso266]

[veso266]

[bostjang]

Mogoče bi pa bil dober zvočni linijski transformator, na primer nekaj takega, čeprav so tile najbrž €€€. Skrbi me edino enosmerna komponenta toka. Kolikor sem do sedaj videl, gre pri modemih le AC na transformator in sicer pogosto preko bipolarnega elektrolitskega kondenzatorja.

Grem stavit, da je na modemu na sliki transformator z enojnima navitjema, najbrž 1:1, in ne hibridni. Vilice so v ASIC-u (kot v omenjenem TEA1068) oz. v DSP-ju.

[jozkoc]

Glede na to da ima zvočna kartica nizko omski izhod in visoko omski vhod si lahko teoretično znotraj teh okvirjev sam prilagajaš katerokoli impedanco proti transformatorju.
To pomeni da lahko uporabiš transformator z razmerjem navitij 2:1:1 in je potem impedanca med transformatorjem in kartico 300 omov. Seveda bi moral v vezju spremeniti tudi vrednosti uporov, namesto 560 in 56 omov bi moral vstaviti 270 in 27 omov, ravnotežni vod bi pa potem moral biti 150 omov + 4 uF (3,3 uF // 680 nF).
S transformatorjem ki ima razmerje 1:1:1 bi bila vmesna impedanca 1200 omov, upori 1,1k in 110 omov, ravnotežni vod pa 600 omov + 1 uF. Vendar to drugo odsvetujem ker izhod na zvočni kartici po vsej verjetnosti nima tako velih napetostnih nivojev ki jih 1200 omov impedanca zahteva za doseganje enakih moči kot pri nižjih impedancah.

Tovrstni transformatorji na katerih je preko navitja sklenjena enosmerna zanka (Idc=25mA) nimajo jedra iz feritnih materialov ker feritni materiali ne prenesejo velike gostote magnetnega pretoka in bi takšno jedro prišlo v nasičenje in transformator ne bi deloval, običajno se uporabljajo železna jedra iz listnatih lamel ki pa so narejena iz nekoliko tanjše pločevine kot pri omrežnih transformatorjih, da se doseže potrebna višja frekvenca, tja do 3 ali 4 kHz.
No ja, seveda bi se dalo tudi z večjim feritnim jedrom, ampak preprosto ni potrebe.
Potem obstaja za jedro tudi Iron Powder material, ki pa zmore prenašati veliko gostoto magnetnega pretoka, ampak ima premajhno permeabilnost in se zaradi tega ne uporablja v audio frekvenčnem področju.

[veso266]