www.elektronik.si

[SimonS]

In kako tvoja avtomatizacija ve, ali je luč vžgana ali ni? To je važno.

[Peter123]

Imaš opcijo tudi da si zapomni zadnjo poslano komando. Poleg tega lahko zadnjo komando tudi periodično ponavljaš. Tako si zagotoviš, da je prikazano stanje enako dejanskemu.

[SimonS]

Vdam se. Očitno si pametnejši od mene....

Razsvetli moje neznanje, kako bi ročno vklapljal luči ( 2 tipki?). In kako bi sistem vedel ali gori, če ročno vklopiš?

Zakaj bi naredil enostavno, če lahko zakompliciram ....

[Peter123]

Nastavljaš si drugačne izhodiščne zahteve.
Prva tvoja zahteva je, da veš ali je luč prižgana ali ne.
Tega se lahko lotiš na več načinov:
-meriš napetost ali tok na izhodu.
-zapomniš si zadnje poslano stanje (ne ti dejansko ampak avtomatika).
-vedno znova periodično pošiljaš v rele signal za želeno stanje (vedno znova ga vklapljaš ali izklapljaš).
-...

Ali pa si tega vprašanja ne zastaviš ker je to preteklik, tebe zanima kaj rabiš sedaj. Popolnoma irelevantno je v kakšnem stanju je bila luč. Pomembno je samo v kakšnem stanju jo želiš imeti. Torej ne rabiš brat stanja ampak ga samo postavljaš (on/off).

[SimonS]

Vdam se. Zmagal si

[crashednburnt]

[crashednburnt]

[crashednburnt]

[Peter123]

[quote="crashednburnt"][quote="Peter123"]
24V se uporablja kot posledica, da je večino opreme na začetku bilo iz avtomatike, kjer je prevladovalo 24V napajanje.[/quote]

To mi je nekako jasno, ampak ... ali je to še vedno smiselno, ali bi bilo mogoče bolje uporabiti kar 12V?[/quote]

Tule je potem še tok skozi žice. Pol manjše napajanje -> 1x večji tok, če so zadeve linearne.
Torej teoretično bi potreboval več bakra / dražje.

Drugi pogled je mogoče razmerje napetost/šum/motnje je pri 24V boljše.

Osebna odločitev, ampak v avtomatiki v večini ostajajo na 24V.

[crashednburnt]

Glede toka mislim da tle ni posebne težave (za vklop relejev), glede šumov bi se pa kar strinjal, da zna bit zadeva bolj robustna.

Na tem mestu bi vprašal še @SimonS - ali si uporabil navaden UTP kabel ali mogoče F T P?

[Igor01]

Če imaš dvopolne impulzne releje pač preko drugega kontakta tipaš stanje releja.
Z dvopolnimi impulznimi releji in namesto stikal tipke - deluje tako ročno na stikalih, kot preko aplikacije na telefonih.

Zakaj komplicirati?

[crashednburnt]

Hmm, kako pa to misliš? Rele, ki sem ga linkal, sprejme samo signal (enotino stopnico) v trenutku proženja.

[Igor01]

SimonS je na prejšnji strani linkal Schneiderjev enopolni impuzni rele. Vzameš dvopolnega, preko enega kontakta pelješ moč, preko drugega signal.
Jaz imam tako narejeno, pa še en arduino zraven in krmilim ročno s tipko ali s telefonom, z aplikacijo Blynk. Par Pir senzorjev in magnetov na vratih deluje še kot vlomni alarm, par senzorjev za kontrolo temperatur hladilnikov in zamrzovalnikov, bojler, vklop/izklop klime, zunanji reflektorji, tlak vode, prisotnost faz, kontrola kotlovnic in zagona DEA v službi ...

Jaz sicer vse skupaj krmilim na 12V DC, da deluje tudi, ko zmanjka elektrike.

Deluje BP že kar nekaj časa.

[crashednburnt]

Ah, tako je ko človek nekaj prebere, razmišlja pa čisto nekaj drugega. Cel čas sem "dvopolni" bral kot "bistabilni" ...

Ideja je dobra. Če prav razumem, na vhod drugega pola pripelješ kar recimo +5V ali +3.3V in potem izhod pelješ direktno na A/D pretvornik mikrokrmilnika? Sta kontakta v releju galvansko ločena?

Pa še nekaj bi vprašal - s čim rešuješ to množico naprav, ki si jo opisal ... glede na to, da si recimo na Arduinu pač omejen s številom vhodov/izhodov? Hvala.

[v.j.]

Zadnje čase se pogosto govori in piše o funkcionalni pismenosti, oziroma nepismenosti...

Po statistiki in raziskavah, vsak četrti slovenec težko razume preprosta besedila.
V tej temi nisem zasledil zahtevnih besedil, v glavnem je vse zelo preprosto, 25% ali več vsega zapisanega niste razumeli

Ja, najprej bo treba razumeti kakšni releji sploh obstajajo na trgu in v praksi, v nadaljevanju pa še to, kako ti releji delujejo, kakšne so prednosti in spabosti, šele nazadnje pride nekje na vrsto odločitev, kakšen rele bo ali bi bilo najbolje uporabiti.

Pulzni rele je lahko zelo dobra odločitev, seveda to pomeni poseben pristop za tipanje stanja.

Potrebno je razumeti razliko med posameznimi vrstami relejev in seveda med načinom delovanja le teh.

Pristopov do rešitve problema je veliko, hkrati pa zato obstaja temu primerno veliko različnih metod rešitve problema. Vsaka rešitev ima dobre in verjetno slabe strani ... verjetno je vsaka rešitev lahko dobra...

Nadzor in kontrola je pomembna, nedifinirana in nepoznana stanja so nezaželena, torej... rešitev je jasna, oziroma, smer v iskanju rešitve je jasna...

Še prej pa, poznavanje posameznih terminov, kako se imenujejo posamezne vrste relejev





.