www.elektronik.si

[PrevodnikT]

Pri izmeničnem toku uvedemo kompleksno upornost, katere realni del predstavlja upornost, kompleksni del reaktanco, absolutna vrednost pa impedanco. Ravno tako uvedemo tudi kompleksno prevodnost, katere relani del je prevodnost, imaginarni del susceptanca, absolutna vrednost pa admitanca.

V večini knjig omenjeni pojmi niso razloženi s praktičnega stališča. Tako si jih je težje predstavljati. Ali lahko prosim poveste, kje se z njimi srečamo v praksi. Kaj ima na primer susceptanca pri gorenju navadne hišne žarnice? Zakaj na multimetru vedno vidim možnost za merjenje upornosti (Ohm), nikoli pa za merjenje admitance? Ali imata imaginarna dela omenjenih količin sploh kakšen realni pomen, ali pa je v resnici pomembna le absolutna vrednost?

Hvala za odgovore!

[Highlag]

Admitance in podobne zadeve pridejo prav pri računanju nalog, saj v nekaterih primerih precej poenostavijo računanje kompleksnih vezav RLC vezij. V praksi tega še nisem rabil. Verjetno bi, če bi računal kakšne LC filter za AC področje. Inštrumentov pa res praktično ni. V primeru filtrov se uporablja generator z osciloskopom ali kakšno podobno zadevo...

[damo]

Navadna žarnica ima zanemarljiv del imaginarne prevodnosti, upoštevamo jo kot omsko breme.

Multimetri pa merijo upornost zato, ker imajo vgrajen generator enosmernega toka in nato na njem merijo napetost ter iz tega zračunajo upornost (R=U/I). Ker je "vzbujanje" enosmerno, instrument čuti le ohmsko upornost. Če bi bil narejen tako, da bi bilo vzbujanje izmenično, bi meril impedanco.

[lojzek]

Ti pojmi so veliko uporabljeni v energetiki (no, tukaj ne uporabljamo veliko pojmov o prevodnosti, več o upornosti).

V izmeničnih tokokrogih v grobem obstajajo trije osnovni gradniki: upor, tuljava in kondenzator. Realno so vsi elementi v izmeničnih omrežjih obnašajo kot kombinacija teh osnovnih gradnikov (transformatorji, elektromotorji, kabli, daljnovodi, ....)

Pri čistem uporu sta tok in napetost v fazi, tako se celotna energija porabi za čisto delo. (cos fi=1)
Če imaš čisto tuljavo (induktivnost), se na njej pojavi zaostajanje toka za napetostjo in to za 90° (cos fi=0). Potem ta tok imenujemo induktivni jalovi tok, ker ne opravlja koristnega dela. Pri računanju s kompleksnimi števili ima vrednost +j
Pri čistem kondenzatorju je popolnoma obratno - tok prehiteva napetost za 90°. Prav tako ne opravlja koristnega dela - kapacitivni jalovi tok. Pri računanju ima vrednost -j. (cos fi=0)

Realni elementi pa so kombinacija vseh treh osnovnih elementov in tako se cos fi giblje med 0 in 1.

Pri prenosu energije stremimo za tem, da so vodniki čimmanj obremenjeni, tako da izničujemo pretežno induktivni karakter naprav s prigraditvijo kondenzatorjev (induktivni in kapacitivni tok se izničujeta) in tako prenašamo po omrežju samo delovni ohmski tok.

Malce obširneje sem to opisal v naslednjem tekstu (Pisan je bolj za razumevanje laikov, tako da se "pravi elektrikarji" ne razburite zaradi preprostega pisanja)