www.elektronik.si

[schim]

Živjo!

Ker mi v knjigi elektroenergetska tehnika 1 ni čisto jasno, kako se ozemljuje nevtralno točko v prenosnem in razdeljevalnem omrežju, bi prosil, če mi lahko nekdo razloži nekoliko bolj praktično oz. kolikor ve . Vsak komentar bo dobrodošel.

Moja vprašanja bi pa nekako bila takšna:
- zakaj se sploh v prenosnem omrežju ozemlji nevtralno točko (direktna ozemljitev)? Zaščitna vrv vem da mora biti ozemljena, ker je to pač strelovod.
-kako sploh delujejo ozemljitveni sistemi v razdaljevalnih omrežjih (izolirano (C), resonančna ozemljitev, posredna ozemljitev prek ohmskega upora)?
-kaj hočemo preprečiti oz. kaj dosežemo s tem ko damo tuljavo ali ohmski upor ali kondenzatorje?

Hvala za odgovore,
lp

[lojzek]

En tak malce bolj splošen odgovor: (upam da oba misliva na VN omrežje, se pravi >20kV)

V prenosnih omrežjih se uporablja tri načine ozemljevanja nevtralne točke:

1. izolirana nevtralna točka. Se pravi neozemljena. Daljnovod/kablovod pri enopolnem zemeljskem stiku še lahko obratuje, čeprav čim manj časa - do lociranja okvare. Okvara se ugotovi s tremi faznimi voltmetri: eden kaže recimo 0V, ostala dva pa medfazno napetost. Okvarjen element se v tem sistemu najteže odkrije.

2. Direktno ozemljena nevtralna točka. Tu zemeljski stik ene faze predstavlja pravzaprav kratek stik ene faze. Napravo z zemeljskim stikom bo zaščita takoj izklopila.

3. indirektno ozemljena nevtralna točka. Se pravi ozemljena preko petersenovih tuljav ali uporov. Ti elementi imajo nalogo omejiti tok v ozemljitev (če se dobro spomnim na 300 ali 30A). Naprava lahko sicer še nekaj minut obratuje, ker se drugače ozemljitveni vodniki in ozemljitev lahko kar konkretno segrejejo. Stvar je lahko kar nevarna (napetostni lijak okoli ozemljila). Določitev okvarnega elementa je dokaj lahka, ker v njem teče tisti zemeljski tok 300 ali 30A. Druga slabost: zelo težko je določiti pravo tuljavo Petersenko, ker je njena potrebna induktivnost zelo odvisna od omrežja, v katerem se nahaja. Če namreč spremeniš omrežje (vklopiš ali izklopiš en daljnovod,...) potem ni več najbolj ustrezna. Novejše variante imajo zato tudi upore.

Srednjenapetostni nivoji (1 - 100kV) so običajno izolirani.
Visokonapetostni (>110kV) pa so lahko v vseh treh variantah. Nekatere nevtralne točke so direktno ozemljene, nekatere so izolirane, nekatere pa posredno ozemljene.

LP Branko

[schim]

Aha, če prav razumem je to narejeno zaradi zaščite, da ob enopolnem stiku se daljnovod izklopi.
V omrežjih <20kV pa naredimo izolirano, resonančno ali posredno, da zmanjšamo število izklopov oz. da se stvar ne izklopi brezveze (npr. zaradi kratkotrajnih stikov), ampak je potreben ''večji'' stik (več časa). To pa verjetno zato, ker je 70% stikov samo začasnih ane??

Zasledil sem pa še nekaj, kar mi je tudi zanimivo.
V knjigi piše:
Naprave in elementi razdeljevalnih oz. <20kV so v bližini telekomunikacijskih, električnih in neelektričnih inštalacij, kar lahko predstavlja nevarnost ob zemeljskih stikih.
Kako vi to razumete?

[aly]

Kot laik v energetskih sistemih tole zadnjo stvar razumem tako:
Vsa NN omrežja imajo ozemlje nevtralni vodnik. Ob stiku faze z zemljo (podrt daljnovod zaradi snega) teče skozi ozemljilo nevtralne točke velik tok, kar povzroči "napetostni lijak okoli ozemljila" oz. mi smo temu rekli "napetost koraka". Zemlja predstavlja nek upor, ti ko hodiš po njej (ali pa kakšna druga kovinska konstrukcija) pa si odcep z upora. Če je tok prevelik, je previsoka napetost koraka in te lahko ali zasmodi ali pa vsaj fino useka.