www.elektronik.si

[Silvo]

Številni namigujejo, da je fluor, ki ga vsakodnevno uporabljamo v zobnih pastah, v nekaterih državah pa tudi v pitni vodi, snov, s katero vladni organi nadzorujejo ljudstvo.


Fluor so bojda v večjih količinah uporabljali tudi v ameriških zaporih, saj so tako lažje nadzorovali zapornike. Ali je to res ali ne, presodite sami. Dejstvo pa je, da se fluor (natrijev fluorid) uporablja kot strup za podgane. Zaradi njega se povečuje verjetnost zlomov kosti, osteoporoze, poškodb živčevja, bolečin v sklepih in glavobolov. Povezujejo ga tudi s splavi, genetskimi okvarami, nekaterimi vrstami raka, pešanjem spomina, intelektualno počasnostjo in zmanjševanjem IQ-ja.

Fluor v zobnih pastah povečuje verjetnost zlomov kosti, osteoporoze, glavobolov
Na spletni strani ameriškega združenja zobozdravnikov boste našli izjavo, da ne prevzemajo odgovornosti za izdelke, ki vsebujejo fluor. Kitajska raziskava iz leta 1995 je pokazala, da je inteligenčni količnik otrok, ki živijo na področjih, kjer se vodo fluorira, nižji od inteligenčnega količnika tistih otrok, ki živijo na področjih, kjer fluoriranja ni. Stališče Unicefa pa je: »Že dolgo je znano, da so lahko velike količine fluorida vzrok resne zastrupitve. Znanstveniki celo razpravljajo o tem, ali je fluorid sploh za kaj koristen."

Da nas zobna pasta ne ubije, smo vedeli sami!

Res pa je, da fluoridi ovirajo encime, ugodne za razvoj ustnih bakterij, in da se fluoridni ioni vežejo s kalcijevimi ter krepijo zobno sklenino. Vendar pa so zgornji pomisleki številne prepričali, da so njegovi pozitivni učinki zanemarljivi v primerjavi z negativnimi. Poleg tega stomatologi opozarjajo, da je količina fluora v zobnih pastah zanemarljiva. Če je strupena doza fluora za 70 kg težkega človeka 350 g, pa si pri enkratnem umivanju zob te operemo s približno 7 mg fluora. Količina fluora je tako res zelo majhna, toda da nas pri enkratnem umivanju zob zobna pasta ne bo ubila, smo vedeli že sami. Vprašanje pa je, kako fluor na naše telo vpliva dolgoročno pri večkratni vsakodnevni uporabi.
Umivanje zob
Še posebej bodite previdni pri otrocih, ki zobno pasto pogosto pogoltnejo. (Foto: iStockphoto)

Kaj storiti?

Tisti, ki si v preteklosti niso želeli umivati zob z pastami s fluoridom, so zobno higieno vzdrževati s soljo, zelišči, glino in drugimi domačimi pripomočki. Danes pa imate na voljo tudi zobne paste brez fluora, ki pa so žal nekoliko dražje od navadne paste. Če si je ne morete privoščiti, pa lahko le zmanjšate količino paste s fluorom. Nikar pa ne uporabljajte prepogosto tekočin za izpiranje in dezinfekcijo ust, saj se fluor vpija tudi skozi ustno sluznico.

Še posebej bodite previdni pri otrocih, ki zaradi različnih okusov past te pogosto pogoltnejo. Še posebej bodite previdni, če na njihovih zobeh opazite nekoliko temnejše lise, saj zaradi fluora sklenina lahko nepravilno kalcificira, čemur se strokovno reče fluoroza. Takrat takoj zmanjšajte količino zobne paste, s katero si otrok umiva zobe ali pa jo zamenjate s tisto brez fluorida. Seveda pojdite tudi na pregled k zobozdravniku.

Vedeti morate, da uporaba zobnih past zdravi le simptome in ne vzrokov. Zdravje zob je namreč odvisno od več dejavnikov. Nanje ne vpliva le hrana, ampak tudi stres, premalo gibanja, zdravila in nenaravne kemikalije v hrani. Seveda pa je eden najpomembnejpih dejavnikov hrana. Zato priporočamo, da uživate čim več sadja in zelenjave, izogibajte se beli moki, velikim količinam mesnih in jajčnih beljakovin in rafiniranem sladkorju. Prav sladkor je eden izmed najpogostejših povzročiteljev kariesa, saj preden smo ga začeli uporabljati, zobne gnilobe skorajda ni bilo.

Vir
24Ur-Vizita

[TODJO]

Tale je pa že mal prehuda. Najbiljš da si nehamo zobe umivat.

[piroman]

24kur pa res vsako neumnost objavi...

Najraje imam taka modrovanja:

[Glitch]

Silvo a veš kaj... daj pošlji celo temo v /dev/null da je niti v smeteh ne bo. Zdaj si me pa totalno razočaral.

[SimonS]

Eh, ja POPTV in slovenske novice... Ni jim preveč za verjeti. Veretno pa je v vsaki stvari tudi malo resnice....

[ElGrigon]

Meni pa se ne zdi nič nenavadnega v tem. Jaz sem že po naravi malce paranoičen in v takšne stvari kaj hitro verjamem in ni vrag, da to ne bi moglo biti mogoče dolgoročno.

No to je samo za zobno pasto, pomislite še na vse drugo, hrano npr., je kar za pomisliti

Če najemajo psihologe in ostale strokovnjake za kreiranje reklam, da bodo čim bolj vplivale na gledalce, ne bi bilo čudno, da bi za razne namene to prakticirali tudi v živilih in drugih snoveh, ki imajo vpliv na človeka dolgoročno.

[boriskozjan]

itak, sploh pa 24kur

[lucca brassi]

Konec koncev so razni dodatki v živilih ki lahko spreminjajo vedenje in so jih uporabljali:

- mariuana v Lucky Strike (čeprav ni živilo)

- brom v čaju v JLA

- LSD v vietnamu

- razni hormoni (rasni) v dodatkih pri hrani (piščanci- povečana dlakavost)

mogoče bi se dalo dodajati kaj hrani da bi bili zaporniki bolj otopeli- umirjeni vendar dvomim da fluor.
Se tudi strinjam s ElGrigonom da študirajo vse živo da bi mogoče sublimirali svojo voljo ( recimo glasbo)

[Dorijan]

Zdaj pa vem zakaj imam močne kosti visok IQ in piškave zobe

[VolkD]

[-=davor=-]

[tacer12]

Res se sliši smešno, da bi s tem zapornike nadzorovali. Dejstvo pa je, da kemija škoduje telesu in da se ji v današnjem času ne moremo izogniti.

[piroman]

Zakaj pa je kemija škodljiva?

[tilenkow]

Obama po varovani liniji naravnost iz Bele hiše šefu razvoja v Henklu: "..takoj zvišajte vsebnost fluorida v vaših pastah še za 50%, ljudstvo mi še vedno dvomi! In naj se ne zgodi zopet tako kot pri bivšem predsedniku, ko ste mu pošiljali novo verzijo zobne paste - jaz hočem staro, light verzijo!"

]

LP
Tilen

[matjazkariz]

Raziskovanje učinkov fluora ima že kar bogato tradicijo. Med drugo svetovno vojno so nacisti po taboriščih raziskovali vpliv te substance na "stopnjo podložništva" delavcev na prisilnem delu. Prisila je bila namreč zaradi fluora toliko manša...

Za fluorom je moderni človek iznašel še eno goro drugih spojin, ki jih dnevno požiramo in katerih vpliv ni popolnoma raziskan. Vendar če bi se zaradi vsake take spojine sekirali, bi verjetno prej podlegli kakšni bolezni povezani s pretiranim stresom.