www.elektronik.si

[Inventor]

Zakaj crkne žarnica? Ker ji pregori žarilna nitka, seveda.

Vendar zakaj pa crkne fluorescentka?! Tega nikjer ne najdem.

Na hitro sem govoril s profesorjem, pa je utegnil reči le, da gre dostikrat štarter, za reguliranje napetosti. Vendar saj je vsa ta "štromarija" pri fluorescentnih ceveh že v držalu, menjajo se le cevi.

Se pravi zakaj sploh "crkne" fluorescentna cev? Saj plin npr. ne uhaja ven.

Lp.

[VolkD]

Kot prvo, tudi ta žarnica ima žarilno nitko.
Kot drugo, pa : JA ! Tudi plin uhaja ven.

[Azrael]

Plus to, da se živo srebro, ki omogoči ionizacijo plina, sčasoma zapeče v žarilne nitke, najbolj se to dogaja pri štartu (ko nitke žarijo). Veliko vklopov, hitro fuč žarnica.

[Inventor]

[ElGrigon]

lahko pregori nitka (manj pogosto), ponavadi se plin iztroši in žarnica več ne zasveti, ker ni več "kvalitetnega" plina.
Iztrošenje plina se opazi tudi na izgubi svetilnosti. Fluorescentka izgubi do 60% svetilnosti, nato več ne zasveti.

[Inventor]

Plin se "iztroši"?

Kaj konkretno to pomeni?

[Azrael]

Najbolj to, da se je Hg in del plinske mešanice kemijsko vezal z žarilnima nitkama. To se zgodi v vsakem primeru, saj se nitki grejeta tudi med normalnim delovanjem cevi (pri ceveh, ki nimajo premaza čisto do roba, se včasih lahko opazi lahno žarenje nitke pri nosilcu nitke same (tudi cev je na tem dveh mestih najbolj topla). To je posledica el. toka, ki teče skozi plinsko mešanico, kontakta pa sta ravno žarilni nitki.

Zato taka cev tudi, če deluje neprekinjeno, (vklopiš in dela non stop), se ji sčasoma zmanjšuje svetilnost in prej ali slej dokončno odpove.

Zato včasih, če je samo onesnažena žarilna nitka, prostega Hg pa je še zadosti, izrabljeni cevi nekoliko podaljšaš življenje, če se jo zasuče v nosilcu za pol obrata. Tako pride v uporabo drug konec žarilnih nitk, ki še ni tolko onesnažen.

Res pa pri cevi ki je že dalj časa neuspešno poskušala štartati, prostega Hg ni več, saj se je že ves vezal v nitki, saj pogosti štarti to nepovratno kemijsko spremembo nitke in plinske mešanice pospešujejo.

[Pyr0Beast]

Hg dela štalo. Sami ioni imajo kar nekaj energije in z veseljem premikajo volframove atome ven iz same nitke. Ves ta material se nanaša na konce cevi kot črn 'flek'. Ko se nitka dovolj postara se pretrga in pri prižigu včasih ena stran cevi zasveti s 'plavo' barvo (ustvari se majhen oblok v živosrebrovih parah), druga pa s oranžno-rdečo, ker je tam nitka še Ok.
Ko se žarnica stara vleče čedalje več toka (volframove obloge) in sveti čedalje manj (fosfor se stara), ter se tako čedalje bolj greje. S temperaturo tudi upada svetilnost fosforj ter se še hitreje stara.

Najhitreje žarnico ubiješ s slabim štarterjem. Če se mu kontakti zalimajo skupaj ali pa je napačne vrednosti se žarnica greje predolgo in mrkne kot navadna žarnica na žarilno nitko.
Enako je z varčnimi žarnicami.

Ledice pa pravtako trpijo zaradi upada svetilnosti pri vročem fosforju, včasih pa še zaradi deformacij in oksidacije kristala, ker je slabo zalita in vanjo pride zrak.

[Inventor]

[quote="Azrael"]

Zato včasih, če je samo onesnažena žarilna nitka, prostega Hg pa je še zadosti, izrabljeni cevi nekoliko podaljšaš življenje, če se jo zasuče v nosilcu za pol obrata. Tako pride v uporabo drug konec žarilnih nitk, ki še ni tolko onesnažen.
quote]

Drug konec žarilnih nitk? To mi ni čisto jasno. Saj vedno žarijo vse nitke, saj ena kar ne počiva

Pa zakaj so nitke na obeh elektrodah cevi? A mogoče ker se obe obnašata kot katodi zaradi AC? Zakaj pa fluorescentke ne delajo na DC?

[Azrael]

Poglej kakšno tako cev, pa ti bo jasno koliko žarilne nitke žari, ko lampa sveti.

[Highlag]

Nebi se popolnoma strinjal z Pyrobeastom.
Volfram skozi čas počasi izpareva z žarilne nitke in se nalaga na hladno steklo v okolici nitke. Zato tam žarnica počrni. Enako se dogaja tudi v klasičnih žarnicah. V halogenke so v ta namen dodali žlahtne pline, ki sodelujejo pri rekombinaciji teh pobeglih atomov. Tako so halogenke bolj navite - svetijo bolj, življenjska doba pa se jim ne zmanjša preveč - oziroma precej manj, kot če plina nebi bilo.
Ker nitke skozi čas zgubljajo atome se njihova debelina tanjša, to pa povzroči padec upornosti žice in s tem manjšo porabo, saj se upornost poveča.

[Pyr0Beast]

Nitka ima svojo upornost in samo en del je vezan na dušilko/maso, drugi gre na štarter in preko tistega se med delovanjem ne pretaka nobena energija.

Zaradi svoje upornosti nitka tako izseva večino elektronov samo na eni strani.

Nebi se popolnoma strinjal z Pyrobeastom.

Heh, malce drugače sem napisal, drugače pa ista stvar.

Halogenke rekombinirajo pobegli volfram, pobirajo in nalagajo ga nazaj na nitko, kar ga izpari, nekaj ima še temperatura zadaj. Žarnice so lahko zato manjše.
'Večje' žarnice ki so se uporabljale za avtomobilske luči so vse rahlo počrnele - okrogla žarnica. Halogenke so vse s cevasto obliko balona.

Seveda pa zadeva nikakor ne more biti večna. Struktura nitke se spremeni in zadeva mrkne.

[Inventor]

Sem si prebral tudi ostale teme v zvezi s fluorescentkami, tako da mi je zdaj jasno, tudi tisto z nitkami.

Hvala in lp.

[juref]

menja se tudi štarter ( kondenzator) ki se nahaja ponavadi na sredini držala za žarnico. V trgovi so takšni štarterji cca.2€

[Inventor]

Aha, ja, tole s štarterji.

A ni tako da skozi štarter teče tok samo ob vklopu? Samo če imamo kondi in AC, potem tok stalno teče.

Kaj pa so elektronski štarterji oz. kako delujejo?


Pa še to: doma imam majhno OSRAM 11W fluorescentko v velikosti žarnice, pa se mi zdi, da ima nitko samo ob eni elektrodi. A je na DC?

Saj kakšne so sploh prednosti AC pred DC? Po mojem je DC bolje.