www.elektronik.si

[smal]

Na odpadu sem že pred časom rešil nekaj dušilk in sedaj me zanima, kako bi jih koristno uporabil. Ker sam nimam izkušenj z njimi, niti ne vem, kako bi se jih lotil.
Torej objekt zanimanja sta dva tipa dušilk:
1.) Manjša dušilka ima dimenzije 110x95x70, ohmska upornost je 0.48 Ohmov, induktivnost izmerjena pri 100Hz je 25.2 mH. Priključek žice je 4mm^2 preseka.
2.) Večja dušilka ima dimenzije 190x150x65, ohmska upornost je 0.1 Ohm, induktivnost pri 100Hz je 4mH. Priključna spona za vodnik je od 6mm^2 do vsaj 10mm^2.
Pri nobeni dušilki nisem opazil, da ima v jedru zračno režo. Upam, da podani podatki in slike zadoščajo za identifikacijo dušilk in njihovih lastnosti.
Lep pozdrav
Simon

[aly]

Ta zgornja EI tip je iz stare telefonske centrale. Bila je v usmerniku kot del LC člena za glajenje / odpravljanje bruma.
Sem imel ali jo mogoče še imam eno tako nekje v prahu skrito.

[smal]

Ali si prepričan, da je bila točno takšna? Mogoče veš na kakšen način se jo je vezalo v usmerniku kot LC člen za glajenje napetosti. Kako se sploh loči dušilka, ki je namenjena za enosmerne tokove, od dušilke za izmenične tokove?

[Azrael]

[smal]

Kakšna je sploh smiselnost izgradnje PI filtra, če imaš napetostno stabiliziran usmernik s transistorjem in pri spreminjajočih se bremenih, kot je primer pri laboratorijskih usmernikih? V tem primeru napetost pogladiš z dovolj velikim kondenzatorjem in ustrezno predimenzioniraš transformator. Če zadeve prav razumem, je konstrukcija pi filtra najbolj smiselna takrat, ko se hočeš izogniti transistorjem in pri znanem bremenu?

[aly]

Kaj pa v primeru, če greš v času tako daleč nazaj, da tranzistorji še niso obstajali, telefoni pa že?

[MadMax]

Za kakih 100 ali 200W res še ne rabiš dušilk, ko pa delaš kW usmernike pa jih preklemansko rabiš.
Če bi naštudiral kaj usmernik (grec+kondenzator) dela transformatorju, ne bi razmišljal o "predimenzioniranju" trafota... Tudi tranzistorji takrat (in tudi v povezavi z alyjevim vprašanjem) postanejo tiristorji.

[Azrael]

Dušilka ne škodi že pri nekaj W moči, ampak takrat je večja in dražja od ustreznega kondenzatorja in še njene prednosti ne pridejo prav do izraza. Ko pa je moči več, pa je še kako smiselna. Tudi danes.

(Pre)velika kondenzatorska baterija je nekaj, kar nočeš imeti.

[smal]

No saj ravno to me zanima. Na kakšen način uporabiti dušilko, da so tisti tokovi, ko se odpre dioda manj divji. Ali imaš tiristor že v usmerjevalnem vezju? Ali se da takšno rešitev z dušilko uporabiti brez tiristorja npr. pri polnovalnem usmerjanju? Kako dimenzionirati komponentete? Kakšen koncept uporabiti? Ali imaš kaj literature v pdf obliki na to temo? Kakšen iskalni izraz za Google-a?

[kvizko]

Baker...pa še zaslužil boš