 |
www.elektronik.si
Forum o elektrotehniki in računalništvu
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
jozkoc
Član
Pridružen-a: Sre 16 Jun 2010 13:32
Prispevkov: 600
Aktiv.: 3.27
Kraj: Ljubljana
|
 Objavljeno: Tor Apr 05, 2011 5:46 pm Naslov sporočila: |
 |
|
Pogledal sem v knjigo ki smo jo uporabljali v srednji šoli - Telekomunikacijski prenosni sistemi in napeljave - Avtor: Florjan Rupar - Izdano: Ljubljana 1987, PIS za elektrotehniško in računalniško usmeritev.
Manj znana knjiga, prvi natis je imel samo 300 izvodov če je prišlo do drugega pa ne vem.
V tej knjigi zelo enostavno opisuje način širjenja elektromagnetnih valov če je razlaga pravilna pa ne bom presojal.
| Opis: |
|
| Velikost datoteke: |
52.29 KB |
| Pogledana: |
13 krat |
|
_________________
Nikoli ni tako dobro da ne bi moglo biti še boljše. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
blay44
Član
Pridružen-a: Ned 19 Dec 2010 18:17
Prispevkov: 604
Aktiv.: 3.41
|
| Objavljeno: Čet Apr 07, 2011 9:10 pm Naslov sporočila: |
|
|
@Igo in kje sta v vesolju pola od elektromagnetnega polja? Drugače pa dobra razlaga.
@jozkoc tole razlago sem dobil iz prve roke. Samo antenski(odprti) resonančni krog je....
Kapacitivnost in induktivnost morata biti pri anteni enakomerno razdeljeni čez celo žico antene. Hudo zamotano.
Lp
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
igo
Član
Pridružen-a: Sre 11 Okt 2006 19:11
Prispevkov: 3641
Aktiv.: 15.96
|
| Objavljeno: Čet Apr 07, 2011 10:01 pm Naslov sporočila: |
|
|
| blay44 je napisal/a: |
| @Igo in kje sta v vesolju pola od elektromagnetnega polja? Drugače pa dobra razlaga. |
Magnetno polje ni izvorno (električno je).
Magnetnega monopola ni (električen je lahko).
Magnetno polje ima vedno obliko sklenjene zanke, četudi skozi neskončnost. Čisto vsak košček magnetne silnice se obnaša kot magnetni dipol - na eni strani ima severni, na drugi pa južni pol.
Celotna magnetna silnica ima torej obliko zanke, ki je sestavljena iz koščkov magnetnih dipolov [N S][N S][N S].....[N S] ... in zadnji [N S] je sklenjen s prvim [N S].
Magnetni monpol [N] ali [S] ne obstaja.
Obstajata pa električna monopola (+) in (-) . Električna silnica ni nikoli sklenjena sama vase (kot magnetna), ampak vedno povezuje (+) in (-).
Ne moreš kar povprek reči, da ima Vesolje magnetna pola, kajti vektor gostote magnetnega pretoka v poljubni točki v Vesolju ima jakost in smer, ki sta vektorska vsota vseh virov gostote magnetnega pretoka v Vesolju. Se pravi, da sešteješ čisto vse vplive da dobiš en vektor.
Eh ... sem že napisal, pa opazim, da ne omenjaš magnetnega pola, ampak elektromagnetnega. Kakšen pa naj bi to bil?
_________________
Teoretično je praksa posledica teorije, praktično je pa ravno obratno. (igo 2001)
LP, Igor |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
chaos
Član
Pridružen-a: Sob 16 Sep 2006 22:12
Prispevkov: 1063
Aktiv.: 4.64
Kraj: Zagorje ob Savi
|
| Objavljeno: Pet Apr 08, 2011 6:51 am Naslov sporočila: |
|
|
| igo je napisal/a: |
Magnetnega monopola ni (električen je lahko).
|
Da magnetni monopol ne obstaja, še ni dokazano, še več, večina novih fizikalnih teorij predpostavlja njegov obstoj. Ravno tako magnetne monopole iščejo v LHC-ju.
Če predpostavljaš obstoj magnetnih monopolov, postanejo Maxwellove enačbe lepo simetrične (divergenca magnetnega polja B ni več enaka nič).
Magnetni monopoli
LP!
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
igo
Član
Pridružen-a: Sre 11 Okt 2006 19:11
Prispevkov: 3641
Aktiv.: 15.96
|
| Objavljeno: Pet Apr 08, 2011 2:04 pm Naslov sporočila: |
|
|
| chaos je napisal/a: |
| Da magnetni monopol ne obstaja, še ni dokazano, še več, večina novih fizikalnih teorij predpostavlja njegov obstoj. |
Kdo bi si mislil, da je znanost že na seznamu  Sem jo hotel ravno dodati.
Tudi če na kvantnem nivoju obstajal magnetni monopol, bi se bodisi združil s svojim nasprotnim sosedom (načeloma bi nastal magnetni dipol), bodisi bi se odbil od svojega enakega soseda (bi se bilo treba kar potruditi, da bi iz posameznih monopolčkov dobili konkretno monopolno kepo).
Ampak blay44 omenja pola elektromagnetna polja. Kaj naj bi to bilo, če je EM polje že po definiciji dinamičen pojav (nima statične oblike), pa ne vem.
EM polje bi imelo statično obliko, če bi lahko trajno tekel tok v žico, ki ne bi bila sklenjena (bi imela na koncu nek požiralnik elektronov). Morda je v vesolju celo možno, da je ena zvezda (+) naelektrena, sosednja (-), nato pa med njima nastane dalj časa (da ji lahko rečemo statična) vesoljska razelektritev. Med kroglicama na koncih žice pa se zaenkrat ne da doseči česa podobnega.
Pravtako statičen EM pojav na drugi strani ne bi mogel biti sprejet z anteno, saj slednja prav gladko ignorira vsakršno statično stanje.
_________________
Teoretično je praksa posledica teorije, praktično je pa ravno obratno. (igo 2001)
LP, Igor |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
jozkoc
Član
Pridružen-a: Sre 16 Jun 2010 13:32
Prispevkov: 600
Aktiv.: 3.27
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: Pet Apr 08, 2011 4:43 pm Naslov sporočila: |
|
|
Če pravilno razumem bi vprašal. Ali je to magnetno polje v vesolju v katerem govorita Igo in Chaos isto po katerem se ravna tudi kompas? Ali kompas deluje tudi na raziskovalni sondi ki je na poti po vesolju?
_________________
Nikoli ni tako dobro da ne bi moglo biti še boljše. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
blay44
Član
Pridružen-a: Ned 19 Dec 2010 18:17
Prispevkov: 604
Aktiv.: 3.41
|
| Objavljeno: Sob Apr 09, 2011 10:06 pm Naslov sporočila: Vesolje |
|
|
| igo je napisal/a: |
[Ne moreš kar povprek reči, da ima Vesolje magnetna pola, kajti vektor gostote magnetnega pretoka v poljubni točki v Vesolju ima jakost in smer, ki sta vektorska vsota vseh virov gostote magnetnega pretoka v Vesolju. Se pravi, da sešteješ čisto vse vplive da dobiš en vektor.
Eh ... sem že napisal, pa opazim, da ne omenjaš magnetnega pola, ampak elektromagnetnega. Kakšen pa naj bi to bil? |
To elektromagnetno. Brez skrbi že razumem, da je sestavljeno iz električnega in magnetnega polja. Po tvoji zaslugi. Pravopisna slovenščina pa bi se lahko malo prenovila in iz slenga dopustila kakšen na novo skovan izraz. Tako pa moraš pisati cele litanije, da obrazložiš kakšen pojem. Mladi to v slengu v besedi ali dveh  .
Mislil sem na E in M polja. Po tvoji prejšni, meni dokaj smiselni razlagi, morajo obstajati neke statične(stalne) razmere. Potem pa lahko našo "motnjo" širimo neovirano po Vesolju. Tu bi morali narediti en preizkus z usmerjenim VF valom in opazovati kako bi se na svoji poti ukrivil. Tako bi lahko določili ali gre samo za vektorski šeštevek vseh E in M polj ali pa je njihov delež zanemarljiv proti nekim statičnim poljema na koncih Vesolja. 
Ko sem bral teorijo STRUN mi je na misel prišlo, da tedva polja predstavljata BRANI.
Vbistu je BRANA to kar v našem svetu imenujemo elektron? Tu pa tam pobiram take informacije, da se mi že dozdeva, da prav nič še ne vemo v Vesolju.
@jockoc kompas se ravna po vsakem M polju. Igo bo sigurno rekel "po šeštevku vseh vektorjev M polja v našem sončnem sistemu" 
Drugače sem pa v tehničnem muzeju v Londonu videl, da so imeli sateliti, sonde navigacijo urejeno na podlagi zvezd. To je prepoznavo ozvezdij.
LP
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
igo
Član
Pridružen-a: Sre 11 Okt 2006 19:11
Prispevkov: 3641
Aktiv.: 15.96
|
| Objavljeno: Sob Apr 09, 2011 10:37 pm Naslov sporočila: Re: Vesolje |
|
|
| blay44 je napisal/a: |
| igo je napisal/a: |
| Eh ... sem že napisal, pa opazim, da ne omenjaš magnetnega pola, ampak elektromagnetnega. Kakšen pa naj bi to bil? |
To elektromagnetno. Brez skrbi že razumem, da je sestavljeno iz električnega in magnetnega polja. |
Prvi prispevek v tej temi sem pisal v naglici, ... se zgodi.
Elektromagnetnega polja ni.
Je električno polje.
Je magnetno polje.
Je elektromagnetno valovanje. To je že po definiciji dinamičen pojav, ki nima statične oblike. Val je povzročen je tako, da sta E in M polji soodvisni.
Taka združena se lahko prebijeta skozi električno polje med dvema naelektrenima ploščama, pa skozi magnetno polje trajnega magneta, ...
Lahko sprožiš tudi samo motnjo v E ali v M polju, a se ne bosta daleč prebili, saj ju bosta ovirala epsilonR in miR prostora.
Z ustreznimi (glede frekvence) merilniki bi lahko zaznaval tudi samo E polje ali samo M polje EM valovanja. Izmerjena vrednost bi nihala okrog statične vrednosti vsakega od njiju. Statična vrednost je lahko tudi enaka 0. Obe hkrati pa zaznavaš z anteno.
Prostor ima svoja epsilon in mi, ki tudi v vakuumu nista enaka 0, sta pa ekvivalentna "vzmetem" in "masam" pri snovnem valovanju.
Ker ni EM polja, ampak samo EM valovanje, tudi ni polov tega neobstoječega EM polja.
Dodano:
Ob tej priožnosti (omenjaš krivljenje EM valovanja) bi navedel tudi to, da gravitacija NE ukrivlja svetlobe. "Vesoljske leče" okrog zvezd in galaksij niso neposredno povezane z gravitacijo, pač pa zgolj posredno. Okrog zvezd in galaksij je ogromno prahu in naelektrenih delcev (sončev veter). Tega je toliko, da upočasnijo prehod svetlobe , ki se nahaja za njimi. Zadeva je enaka, kot pri steklu, ki tudi upočasni prehod svetlobe. Bolj ali manj "okrogla" oblika snovi, ki upočasnjuje prehod svetlobe, pa imenujemo leča. Samo ta je malo bolj vesoljska, deluje pa po enakem principu, kot steklena leča.
_________________
Teoretično je praksa posledica teorije, praktično je pa ravno obratno. (igo 2001)
LP, Igor |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
chaos
Član
Pridružen-a: Sob 16 Sep 2006 22:12
Prispevkov: 1063
Aktiv.: 4.64
Kraj: Zagorje ob Savi
|
| Objavljeno: Ned Apr 10, 2011 12:23 am Naslov sporočila: Re: Vesolje |
|
|
| igo je napisal/a: |
Ob tej priožnosti (omenjaš krivljenje EM valovanja) bi navedel tudi to, da gravitacija NE ukrivlja svetlobe. "Vesoljske leče" okrog zvezd in galaksij niso neposredno povezane z gravitacijo, pač pa zgolj posredno. Okrog zvezd in galaksij je ogromno prahu in naelektrenih delcev (sončev veter). Tega je toliko, da upočasnijo prehod svetlobe , ki se nahaja za njimi. Zadeva je enaka, kot pri steklu, ki tudi upočasni prehod svetlobe. Bolj ali manj "okrogla" oblika snovi, ki upočasnjuje prehod svetlobe, pa imenujemo leča. Samo ta je malo bolj vesoljska, deluje pa po enakem principu, kot steklena leča. |
Edino, kar si prav napisal, je to, da gravitacija vpliva na svetlobo posredno. Fotoni so namreč brezmasni delci, in kot taki ne "čutijo" gravitacije. Splošno sprejeto je, da gravitacija ukrivlja prostor (oz. bolj točno prostor-čas), tej ukrivljenosti pa svetloba sledi. To je tudi razlaga za črne luknje - v njej je prostor tako ukrivljen, da vse možne poti, ki jih ima svetloba na voljo, vodijo k centru črne luknje in tako svetloba na noben način ne more "uiti" iz nje.
Kako pa naj bi sploh ti tvoji delci oz. prah delovali kot leča - a so morda prozorni?
LP!
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Inventor
Član
Pridružen-a: Ned 29 Nov 2009 19:11
Prispevkov: 123
Aktiv.: 0.65
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: Ned Apr 10, 2011 8:51 am Naslov sporočila: |
|
|
Chaos ima absolutno prav....gravitacijsko lečenje je čisti Einstein, nobenega prahu ni. 
Lp, M.
_________________
Nori na štrom! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
jozkoc
Član
Pridružen-a: Sre 16 Jun 2010 13:32
Prispevkov: 600
Aktiv.: 3.27
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: Tor Apr 12, 2011 4:30 pm Naslov sporočila: Re: Vesolje |
|
|
| blay44 je napisal/a: |
@jockoc kompas se ravna po vsakem M polju. Igo bo sigurno rekel "po šeštevku vseh vektorjev M polja v našem sončnem sistemu" |
Narobe sem vprašal. Hotel sem vedeti če to magnetno polje ki ga imamo na zemlji prihaja iz vesolja. Do sedaj sem mislil da prihaja iz zemljine sredice.
_________________
Nikoli ni tako dobro da ne bi moglo biti še boljše. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
igo
Član
Pridružen-a: Sre 11 Okt 2006 19:11
Prispevkov: 3641
Aktiv.: 15.96
|
| Objavljeno: Tor Apr 12, 2011 4:55 pm Naslov sporočila: Re: Vesolje |
|
|
| chaos je napisal/a: |
| Kako pa naj bi sploh ti tvoji delci oz. prah delovali kot leča - a so morda prozorni? |
A je topel zrak slučajno kaj manj prozoren od hladnega? Oba sta sestavljena iz enakih molekul v enakem razmerju, imata pa različno gostoto, zato je hitrost svetlobe različna in pride do ukrivljanja svetlobe.
Prozorno (za očesu vidno svetlobo) je še marsikaj, tudi plini z velikim številom atomov, v zmernih debelinah pa še cela vrsta plastičnih materialov z na tisoče atomov dolgimi polimernimi verigami. Potem pa kup elektronov, protonov, nevtronov in karkoliže-onov (iz sončevega vetra) ne bi bilo prozorno?
Telo z dano maso privlači vsakršne masne delce. Ko ti delci potujejo proti telesu, se zaradi vse manjšega razpoložljivega volumna njihova gostota (število/m^3) povečuje. In to telo je lahko skala, asteroid, planet, zvezda, galaksija, skupek galaksij, ...
Kar koli že je, delci so okrog telesa razporejeni tako, da je njihova gostota v bližini telesa večja. Daleč stran je vakuum redek, bližje pa je vakuum vse bolj gost. Seveda pri tem nastopajo razdalje v stotinah ali tisočih astronomskih enot ( AU ) in gostote v par delcih na km3.
A še tako razredčeni delci v vakuumu povzročajo upočasnjevanje svetlobe in s tem lečenje. Kajti vakuum preprosto ni povsod enako redek.
Kaj sem jaz kriv, da se je Einstein zmotil?
_________________
Teoretično je praksa posledica teorije, praktično je pa ravno obratno. (igo 2001)
LP, Igor |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
Ne, ne moreš pripeti datotek v tem forumu
Ne, ne moreš povleči datotek v tem forumu
|
Uptime: 8 dni
Powered by phpBB © 2001, 2005 phpBB Group
|
Pomoč
Išči
Seznam članov
Skupine
Statistika
Album
Filemanager
Registriraj se
Priponke
Koledar
Tvoj profil
Prijava
