www.elektronik.si

[Domenius]

Zdravo!
Počasi so se mi začeli nabirati ostanki prenasičenih tekočin za jedkanje in razvijanje. Razvijam z NaOH, jedkam pa z železovim-3-kloridom. Ker sem bolj kot ne "eko človek" oz. se trudim biti sem si nabavil 5 litersko steklenico, v katero imam namen shranjevati te kemikalije. Pa me zanima, če bi bilo lahko kaj narobe če bi skupaj zmešal razvijalec in železov-3-klorid (eksplozija zaradi reakcije ali pa zaradi sproščanja plinov)?

Zanima me tudi, če kdo ve kje v Zasavju (najraje kar v Trbovljah) bi se lahko teh kemikaliji tudi znebil (brezplačno)?

[Slemi]

Glede mešanja bo povedal kdo drug. Ostanke pa enkrat letno zbirajo po gospodinjstvih, v "akciji zbiranja nevarnih gospodinjskih odpadkov".

[jur]

NaOH ne bi smel eksplozivno reagirati z železovim kloridom. Če počasi zmešaš in se ne greje ni problema.

Razni cevosani in podobna čistila so visoko koncentrirani NaOH. Ostanek razvijalca je razredčen NaOH, zato je zlivanje razvijalca v lijak bistveno manj škodljivo za okolje kot čiščenje cevi. Ostanek pri jedkaju z železovim kloridom pa vsebuje baker, železo in klor. Težki kovini. Na srečo ni strupeno za okolje kot kadmij, ali živo srebro.

Nehlapljive odpadne kemikalije je najbolje pustiti v odprti posodi, da voda izhlapi. Ostanek v trdnem stanju je bolj praktičen. Manj ga je in ne more se politi. Odprt NaOH z CO2 iz zraka zreagira v sodo in je nevtraliziran. Ostanke HCl zaradi korozije ni dobro puščati odprte.

Jur

[Sokrat]

Mislim, da bi bilo dalec najmanj skode za okolje in napeljavo, ce bi preostanek NaOH ustrezno nevtraliziral s preostankom FeCl2/CuCl2; dobil bos slano vodo (voda + kuhinjska sol) z nekaj zeleno-rjave svinjarije (rja - neskodljivo). V vsakem primeru bos (tudi ob mocno neuravnotezenem razmerju obeh kemikalij) dobil na koncu manj kislo/bazicno mesanico, kot bi bili posamezni kemakaliji pred mesanjem.

Eksplodirati res nima kaj, NaOH pa imas itak ze zmesan z vodo, tako da se niti grelo ne bo vec bistveno (reakcija je sicer eksotermna, a bos itak grel vso tisto vodo, ki je zraven, te pa lahko se dodas poljubno veliko).

Ce imate odvoz kemikalij, potem jih pac shrani do takrat - domnevam pa, da tega nimate, sicer ne bi postavil vprasanja.

[Domenius]

Hvala za informacije!
Sedaj me pa še nekaj zanima. Tistemu ki bo prevzel kemikalije za "nadaljno obdelavo" ne mislim podarit 5 literske steklenice v kateri bo to vse shranjeno. Preden bi oddal bi kemikalije pretočil v plastenke. Ali je možno, da bi kombinacija tekočin lahko razjedala plastiko?

[Sokrat]

Odvisno od "plastike" in koncentracije. Si preprican, da si financno ne mores privosciti izgube parih navadnih steklenic s pokrovckom ? (od soka ali sirupa recimo)

[reber]

Kaj pa originalna embalaža od kemikalij, ta bo sigurno zdržala, pa še plačat jo ni treba, pri oddaji nevarnih snovi pa bo vsaj bolj jasno kaj je noter.

Jaz razvijalec zlijem v lijak, poleg pa tako ali tako steče kar precej vode, saj je treba ploščice dobro splakniti.
Ostanke jedkalne tekočine (mešanica HCl, H2O2 in H2O ) pa zlijem v plastenko od kisline, nekaj časa pustim odprto da se umiri, potem pa zaprem. Imam pa odjemalca za to tekočino, nekaj namaka noter, ene lesene kole ne vem zakaj, zaradi bakra, proti plesni
Sicer pa, za hobiste kakšen liter tekočine ne bi smel predstavljati problema, veliko vode, sploh ko je dež, pa bo zadeva razredčena tako zelo, da ni nobenega problema.

[jur]

Plastična nepovratna embalaža od cocacole, pepsicole, radenske, ore, jupija, ... , ... Prenese vse kemikalije za domače jedkanje. Če so ostanki peroksida v tekočini, ne sme biti tesno zaprt. Plastenko stisneš, preden jo zapreš, tako da ima plin nekaj rezerve. Peroks počasi razpada na vodo in kisik. Lahko pa ustvari velik pritisk. Čist peroksid razpada počasi. Rabljen pa hitreje, ker primesi (baker, solna kislina) katalizirajo razpadanje.

Če imaš vrt, zlij nekam v en kot. To je varneje od shranjevanja kemikallije dokler je ne oddaš. kislina bo zreagirala z apnencem, bakrov klorid pa bo pobil vse plesni.

Jur

[Domenius]

[kemik]

Lepo da ste tako ekološko usmerjeni. Sam mečem mešanico za jedkanje (HCl in peroksid) v školjko, mi saj kamen spuca. Tisto malo bakra pa tudi ne bo pobilo življa reke Ljubljanice. Železov (III) klorid (nezreagirani) ne more biti zelo škodljiv, železo človekovo telo (verjetno tudi pri ribah) nujno potrebuje, če ne si slabokrvn (morda mimogrede pozdraviš kako jato rib). Baker je res škodljiv za razne organizme, vedar se toliko razreči (še posebej če sproti odmetavaš) da ni panike. Kdor se hoče ekološko znebiti kemikalij in podobne navlake ima v Ljubljani pred deponijo Barje priložnost za to. Imate posebej zbirališče za kemikalije, olja, elektroniko, tekstil, les, gradbeni material. In to brezplačno.

Na fakulteti sem spraševal, kam mečejo strupene kemikalije, ki jih moramo pridno metati v neko posodo. So mi odgovorili, da je to bolj namenjeno izobraževanju (ekološka zavest pa to) in da kakor ne vejo, kam to gre......

LP
Boštjan

[KRAPman]

kemik:

[kemik]

V bloku imamo plastične cevi, glavne vertikale pa so litoželezne, oblečene z debelimi oblogami (preverjeno, ko so čistili od Kanal d.o.o.). Ni varjante, da pride HCl do kovine. Nevraliziral jo bo vodni kamen, cevi so pa zelo debele.

S prebitkom NaOH se tudi ni preveč za igrati. Guma, ki tesni spoje med plastičnimi cevmi jo ne prenaša najbolje (vsaj če je pogosto izpostavljena). Nekateri pametni ljudje v našem bloku, vsak teden preventivno zlijejo v odtok 1 plastenko cevosana....

Železo res obstaja v 2 oblikah, vendar v odtoku samo v +3 obliki, ker +2 ni stabilna in je obstojan samo v neki soli.

Bakra je lahko zelo veliko v pitni vodi, pa še vedno izpolnuje normative (takole na pamet, za nekaj let nazaj 2500 g/L ali celo 3500 g/L, vem da je v razpredelnici daleč odstopal od drugih kovin, še posebej od Hg in Cd). Slabo pa ga prenašajo razni organizmi, plesen na trti recimo.

Lp
Boštjan