www.elektronik.si

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[Highlag]

Če bi bil tako velik iskoristek zakaj pa ne?

Tole tehnologijo na veliko uporabljajo v Indiji. Pred časom sem gledal eno oddajo so kazali. Mislim,pa da je ena povprečna greznica premajhna za eno povprečno stanovanje, ker so bili tisti sodi precej veliki. Poleg tega pa rabiš imet vse zračno tesno, ker drugače metan uide. Dela pa. Samo mislim, da so tisti kmetje gojili tudi krave, ker imamo mi premalo odpadka in preslabe kakovosti

Aja pa kadit dudi in pametno okoli tiste mašinerije. Če kaj pušča .... ni lep prizor.

[cornholio]

To imajo narejeno na Ptuju v čistilni napravi, ki je kar velika ampak uporabljajo samo v svoje namene.
V Borecih (križevci pri Ljutomeru) pa sestavljajo elektrarno (farma prašičev Kolar). Zadevo bodo poskusno zalaufali aprila. Rabiš pa kar precej velike greznice, pa še nevem kolko 10 hektarjev koruze je namenjeno samo zato!!!
Proizvedeno elektriko bodo prodajali v omrežje.
Moram se malo pozanimati, ter dobiti več podatkov o sami tehnologiji, samo bo težko ker sestavljajo sami Avstrijci.

[lucca brassi]

sokrat zares bi moral uredu srat

Enkrat sem študiral malo take stvari , ne sicer direktno ampak za akvaristiko - procese gnitja konkretno kako naredit res dober filter za morsko vodo ali navadno vodo .Ti se danes delajo poleg standarnih rešitev poseben gobast vložek z bakterijami ki razgrjjo nitrate ( alternativa UV ki pa uniči dobre bakterije in pankton )

Glede biomase in plina lahko rečem samo škoda ker je neizkoriščen - recimo razne večje farme , kompostnice ipd.

Uporabni produkt ki nastane po razpadu ''dreka'' je CH4 metan , COx, NHx, H2O in trdna snov - kompost in toplota.

- pri razpadu nastane toplota da se jo odvzemati s toplotno črpalko
problem : potrebno je obnavljati zalogo biomase , ne smemo odvzeti preveč toplote sicer se proces gnitja ustavi

-pridobivanje metana CH4 . Gnitje mora potekati v prostoru brez kisika , zalogo biomase je potrebno obnavljati , metan je kar nevaren plin in ga je potrebno evakuirati iz prostora s posebnim kompresorjem in stisniti v rezervoar

-nastane precej kvaliteten kompost brez vonja

možnost gnitja je odvisna od prebavljene snovi - beri sestava . Zdi se mi da ljudje predobro prebavimo hrano da bi bil izkoristek zadovoljiv . Živli sploh rastlinojedci imjo slabši izkoristek hrane , poleg da je kalorično manj vredna je težje prebavljiva in izvržejo ne tako predelano prehrano zato je izkoristek pri gnitju večji. Živali tudi stalno jejo - stalna obnova biomase

zajem odpadkov poteka preko vijačnice (arhimedov vijak) da se prepreči vnos kisika

http://www.ljudmila.org/sef/stara/Bioplin05.htm

http://www.logatec.net/static/ensvet-bioplin.asp

[reber]

V Poljčah pri Begunjah nameravajo na farmi delati to zadevo, kjer bodo menda naredili 500KW zadevo, menda bo to elektrarna, ne vem pa še točno ali bodo s plinom direktno poganjali motor, ali bo to s turbino, mogoče pa oboje. Dobra stran vsega tega bo tudi veliko manj smradu.
Verjetno je stvar vsaj toliko zakomplicirana, da je ekonomsko opravičena šele pri večjih količinah dreka, in to so farme.

[Slowfly]

Ljubljanska SNAGA, ima na deponiji Barje, inštalirane štiri plinske motorje. Dva sta po 600 KW, dva pa po 1 MW. Letos nameravajo 600 KW-na zamenjati z 1 MW-nima.
Kar v redu kaj ne ?

[jur]

[Sokrat]

[Domenius]

Smrdljivi plin je "methylmercaptan". Žal poznam samo angleški izraz - Mythbusters .

[Sokrat]

Merkaptani so "alkoholi" z zveplom namesto kisika. Metil-mekraptan ni tako nic posebej spektakularnega, "metanol" z zveplom pac.

[jur]

Merkaptane dodajajo plinu (butan propanu), da dobi značilen vonj. Na merkaptane delujejo tudi dihurji.

Jur

[lucca brassi]

Prav čisto nikoder nisem napisal da smrdi metan CH4 BTW !

[madzi]

V zadnjem času sem se začel zanimat za alternativne vire energije predvsem za domačo porabo. Tudi bioplin.

Pa me zanima kaj več o tem, kje dobiti informacije. Kolikor sem na hitro iskal sem dobil samo najbolj splošne informacije.
Predvsem me zanima količina snovi "dreka", ki je potreben da pridobimo 1m^3 plina (metana). Kako pogosto je treba obnavljati zalogo snovi? Ker ne razmišljam o velikih količinah proizvedenega plina, živali pa so pred leti že odšle od hiše (ostala pa so polja od katerih pa imamo zelo malo - najem) me tudi zanima koliko pridejo v poštev kompostni odpadki, pokošena trava (katere imam na voljo relativno dosti). Kakšni pogoji so potrebni za učinkovito gnitje? Omenili ste da je za to potreben tudi brezzračni prostor. Kako potem dovesti novo snov v posobo?

Kakršnekoli konkretnejše informacije bi prišle zelo prav.

[S57NNT]

Pred leti sem si ogledal čistilno napravo od farme Ihan. Tam so imeli 600kW Jenbacherja (kasneje so inštalirali še enega). Da so spodbudili fermentacijo, so gnojnico ogrevali s hladilno vodo od motorja, po potrebi so dodajali še glicerin. Fermentacijska tanka sta bila ogromna, tako od oka 500m3 vsak (če koga konkretno zanima, lahko vprašam kolega, ki je tam zaposlen). Gnojnico je 'proizvajalo' 40.000 prašičev, tako da dvomim, da bi iz greznice od povprečne enodružinske hiše kaj dosti dobil

[spužva]

V našem kraju se gradi taka elektrarna moči cca 1MW. Menda je dnevno treba zagotoviti 10m3 ali 10t energenta. Glavni reaktor ima premera 32m in cca 12m višine. Že vso jesen vozijo silažo od blizu in daleč.

Lp