www.elektronik.si

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[VolkD]

Jaz sem medveda srečal v mladih letih, kake 15 ali 16 let sem imel. S stricem sva odšla v gozdove Nanosa kurit avtomobilske gume na pot ob kateri so čebelarji imeli postavljene panje čebel.
Ko so opazili pri enem razbite panje so takoj vedeli da je medved in so organizirali "stražo", ki je kurila gume in s tem odganjala medveda.
Kake 14 dni je zadeva funkcionirala in medveda ni bilo, pa se je stric odločil, da me vzame s seboj. No in takrat je bil. Pa se ni prav nič pustil motiti. Midva ga seveda nisva prav nič zanimala. Ogenj in njegova svetloba sta mu bila, vsaj po moje, kvečjemu v pomoč, da je lepše videl odpirati panj in jesti med. Tudi čebel se ni bal. Sva se pa zato raje midva umaknila, pa ne zaradi medveda, saj je ta imel opraviti z medom, temveč zaradi čebel, ki so naju začele prav nadležno pikati.
So čebelarji rekli: "škode nam pa že ne boš delal" in so poklicali lovce.
No v tistih časih medjedi niso bili prav nič zaščiteni in naslednje popoldne sem ga videl še enkrat. Žal je bil takrat že ustreljen.

[milan62]

Jaz sem medveda najbližje videl tukaj ( preko dvojne ograje )

http://www.sloveniaholidays.com/gostilna-lovski-dom-stol-zirovnica.html

Me je presenetilo kako je hiter in kako dobro pleza. Torej, če ga srečaš v naravi, plezanje na drevo ni rešitev.

LP

[krajcargregor]

V vednost!

Kaj storiti ob srečanju z medvedom?

Napadi medveda na človeka so v splošnem zelo redki, vendar za to obstaja možnost in lahko pride do nastanka poškodb. To možnost lahko zmanjšamo, če upoštevamo nekatera preprosta navodila obnašanja v gozdu.

Vedeti moramo, da naš rjavi medved ne napada ljudi kot plen – za hrano, ampak do napada pride, če se ob nekaterih posebnih okoliščinah – srečanjih, medved človeka toliko ustraši, da se odloči, da ne bo zbežal, ampak se bo branil. Do napada navadno pride, kadar medveda presenetimo in se znajdemo v njegovi neposredni bližini, ko nas ne pričakuje, oz. nima časa za umik. To je pogosteje pri samicah z mladiči, saj se ti ne morejo hitro umikati.

Zato priporočamo:

- imejmo ob sprehodih v gozd vedno psa na povodcu, v spomladanskem obdobju (maj – junij) pa celo odsvetujemo sprehajanje s psom v gozdovih na območjih, kjer je stalno prisoten tudi medved (osrednje življenjsko območje rjavega medveda v Sloveniji – Kočevska, Notranjska, Krimsko-Mokrško pogorje, Slavnik, Vremščica, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica …);

- med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodimo glasnejši in s tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo – npr. glasno hodimo, prepevamo, žvižgamo, se pogovarjamo, brcnimo kamen, udarimo s palico po deblu drevesa …, ni pa potrebno kričati, da ne motimo »gozdnega miru«;

- kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in praviloma se bo umaknil;

- ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestrašili; obstanimo in se nato počasi zadenjsko umaknimo;

- če se medved zapodi proti nam, obstanimo ali se ulezimo na tla; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika);

- za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medvedom (»bear spray«), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah v Sloveniji.

- nikoli ne tecimo, saj s tem povečamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko varno umaknemo na varno v nekaj korakih;

- ne zadržujmo se v bližini trupel poginjenih divjih ali domačih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov;

- poskrbimo, da v okolici svojega domovanja ni dostopnih organskih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom;

- ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni, če jih opazimo se čim prej umaknimo;

- med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje;

- nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane.



Dobro je vedeti tudi:

- takojšnje agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z medvedom, kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti v nekaterih primerih medveda sicer res lahko odžene, vendar se navadno medved v takih situacijah počuti še bolj ogroženega, kar možnost napada močno poveča;

- medved, ki se dvigne oz. postavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico; pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom in se nam bo umaknil.

[lucca brassi]

ponudiš mu snickers in pivo pa je

[luka1995]

[lucca brassi]

eh ljubljančani kaj pa vi veste

[kastaneda]

Kosmatinca sem srečal pred 12-imi leti. Razdalja cca 50 m. Vračal sem se s službe in bil v avtomobilu, medo pa jo je na hitro popihal.Naslednji dan pa smo občudovali njegove sledi...
Tislo leto sem nabral največ gob!
Prebudil sem tudi divjo svinjo z mladiči. Razdalja 20-30 m. Ta mali so jo ucvrli, stara pa je pihala proti meni... .Po kake pol minute se je verjetno odločila da so že dovolj daleč in je odšla za njimi. Sam sem odšel v drugo smer...

[ule]

V našem koncu je kar pestro z njimi. Sicer zaenkrat ni kakšnih posebnih problemov, ni pa ravno sproščujoče hoditi v gozd na sprehod. Na tem linku se lepo vidi gibanje nekaterih kateri so opremljeni z ovratnicami. Je pa še precej takšnih kateri niso. Vsako leto imam večkrat srečanje z medvedom. Sem imel pred dvemi tedni bližnje srečanje z njim na okoli 100m. Šel sem malo fotografirati na bližnji hrib in ravno ko parkiram moped ob pašniku in se ozrem nazaj in opazim medveda na cesti. Torej je stal nekje ob cesti za grmom, ker ga nisem videl. Počakal sem kakšne pol minute in pripravil fotoaprat. Kaj je mislil medved nevem, ker zgledalo kot da me ne vidi. Nato se je počasi sprehodil čez travnik, do ograje (mene tudi pogledal ni), nato se je obrnil proti meni in šel proti meni. Takrat sem se oglasil. Medved se je nato ustavil za približno 5s in nato nadaljeval proti meni. Nato sem se še enkrat oglasil. Potem me je zagledal, malo obstal ter spremenil smer hoje. Umaknil se je dokaj hitro in vmes celo malo potekel. Stalno je spremljal kje sem. Potem se je ustavil zopet na cesti in me gledal še kakšnih 10s, nato pa svojo pot počasi nadaljeval po cesti naprej v gozd. Jaz pa tudi proti domu. Na sliki spodaj je pripeta slika da se vidi kako je potekalo dogajanje. Številke na slikah medveda pa označujejo lokacijo kje je bil slikan. Jaz sem bil stalno na istem mestu. S svetlomodro barvo je označena njegova pot.
Občutki ob tem dogodku: zmešani. Sploh ko sem se spomnil kako eksploziven štart ima medo, pa tudi končna hitrost katero doseže med tekom je Tale na slikah bi naj bil težak okoli 200kg ali več. Je prava mrcina.

[lucca brassi]

Zelo lep medo !

V idriji v Slanicah je bil malo nad mano cca 20m , terierčka sem imel na vrvici , ukazal sem mu da sede in sva skupaj počepnila in čakala da odhlača , videla ga nisva.

V Kočevju , enkrat na trimčkanju na Fridrichstein ( ker so gozdne steze paralelne ( zeloo dolg cik cak zaradi hlodarjev ) na spodnji cesti videli enega tekača medo pa je bil cca 15 m nad njim , smo se hecali če ga pokličemo da se ozre gor kako bi pospešil tek.

Medvedko z dvema mladičema lani na poti zadajza travnikom kjer smo imeli piknik , nič ustavili smo se in počakali da odide zanimivo .

Na cesti pod Bločicami malo naprej od Martinjaškega pokopališča je eno jutro tekel pred avtom

Sicer ker sem se priženil v lovsko družino ( če raje ne rečem kar zaselek) moram to skozi poslušat pa če hočema ali ne sicer je krajcargregor zelo lepo opisal kaj storiti v primeru srečanja ...
hm moram pa se enkrat z jagri zmenit da jih grem gledat na bivše ''mrhovišče'' - ker po novem so prepovedana to je tudi vzrok obiskov blizu ljudi .

nisem pa prej vedel da imajo tudi avtomatske zelo močne in visoke silose za krmljenje s koruzo in da jo medo precej rad je ( verjetno so silosi za vse živali ?)

[Tonny]

Na vsake toliko časa tudi na naše konce zaide kakšen kosmatinec (nisem ravno z vrhnike, ampak bolj gor proti zahodu) in kot navdušen gobar sem nekaj let nazaj tudi jaz naletel na njega. Razdalja je bila velika (nekje 200m), ampak dokler tega na doživiš, ne moreš verjeti kako te "stisne" in kako te hlad oblije ko ga zagledaš takole v naravi.

Drugo srečanje z njim pa se je zgodilo lansko poletje, ko sva z mojo drago (po neposrečenem obmorskem dopustu - dolga zgodba) hribolazila po naših prelepih planinah. Na poti iz Davče proti Poreznu, že precej proti vrhu, kjer je razraščen nizek, grmičasti bor, naju je presenetil približajoči se hrup in ostro premikanje grmovja, ki se nama je približevalo s tako bliskovito hitrostjo, da sem popolnoma okamenel. V trenutku pozabiš vse kar si imel namen storiti v takšnih situacijah, stal sem in čakal kaj se bo zgodilo. Skozi grmovje se je jasno videla temno rjava dlaka neke velike živali, ki je divjala proti nama, slišale so se težke stopinje, vendar ne bi mogel z gotovostjo trditi, da je bil to medved. Ker sem videl, da bo ta žival očitno prečkala stezo kakšen meter ali dva pred nama, sem z zadnjim dihom zavpil proti moji dragi "ustavi se!". No... to je rešilo situacijo, kajti ustavil se je tudi medved, ki je bil takrat le še nekaj metrov stran. Videla ga nisva, ker je bilo tam grmovje zelo gosto.
Počasi in med prisiljeno glasnim pogovorom sva odkorakala naprej.

Kako vem, da je bil to medved? Prvič po obliki, ki se je kazala med tekom, drugič po značilni temnorjavi barvi dlake, in tretjič... Naslednji dan sva oba brez besed in z debelimi očmi na televiziji gledala novice - medved na Poreznu raztrgal govedo.

Edina žival, pred katero sem uprizarjal tek svojega življenja pa je bila divja svinja. Na srečo je bila s svojo družino nekoliko nižje v dolinici, tako da je kmalu odnehala s tekom v klanec. Je pa tega že precej let (vsaj 12), ko sem jo kot smrkavec zmotil pri družinskem oranju travnika.

[dyfan]

Počasi se bom začel bati hoditi v naravo, saj izgleda, da je že medvedov kjer hočeš in kolikor hočeš.

Če je razlog za to, da se gibljejo izven svojih območij v tem, da človek nasilno vstopa in se naseljuje na njihova področja, je treba to preprečiti.
In zakaj se medvedov ne odstranjuje ali odseljuje s tistih področij, kjer ni njihovo domovanje?
Če se je povečalo njihovo število, naj lovci zmanjšajo čredo.
Res je, da so zaščiteni, ampak samo zaradi črke zakona menda ni smiselno dopuščati, da delajo škodo in ogrožajo ljudi kar vsepovsod.

Kje vse so pri nas pravzaprav "uradni" rajoni medveda - da jih ne bom nevede vznemirjal (ali oni mene)?

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[ro-bi]

Dobro je malo čitat, kako so potekala srečanja in kako reagirat.
Sicer so na našem koncu opaženi redko, ponavadi 1-2x letno, ko se selijo mimo (menda). Imamo pa vikend sredi gozda, v planinah in sem že večkrat razmišljal, kako in kaj, če se srečamo.

[ule]

Kolikor se spomnim iz prejšnjih let, tja do 25 let nazaj, pri nas ni bilo nevem koliko medvedov. Sem in tja se je mogoče katerega videlo, pa še to vsaj par kilometrov noter v gozdu. Največ sreče si imel v okolici mrhovišč. Kako je s temi mrhovišči danes nevem, vem pa da je bilo en čas prepovedano voziti, kakršno koli mrhovino tja. No in potem se je začelo. Ker se mrhovine ni smelo voziti tja, se jo je vozilo pač nekam ven iz vasi. Za njo je prišel tudi medved. Se je pa pri nas v Sloveniji menda dvignila populacija medveda, odkar je na jugu divjala vojna. Kako je s to trditvijo nevem, vem pa da jih je pri nas vsako leto več in tudi bolj domači so