www.elektronik.si

[NegativeShin]

Lep pozdrav

Zdi se mi možno da se odgovor na moje vprašanje skriva že v kakšni od prejšnjih tem vendar pa sem glede brskanja po forumih zelo len tako da mi oprostite.

Torej, namen imam zgraditi manjšo elektrarnico, ki bi bila zmožna poganjatai vikend ali kaj podobnega brez odvisnosti. Zadevo sem si zamislil takole:
generator (nevem točno kakšnega, razmišljam da bi ga sestavil kar sam... saj vem optimist sploh glede na to da nisem podkovan s praktičnim znanjem te stroke le s teoretičnim) bi poganjala voda, ki pa bi svoj zagon in tok dobila ob segrevanju. Segrel bi jo s pomočjo sonca. To pa tako da bi napeljal vrsto cevi ali pa naredil manjši bazenček prek katerih/katerega bi nastanil črno prevleko da bi se kar se da najbolj segrelo. Ta vroča voda bi potem potovala prek turbine, ki bi bila priključena na generator in od tod bi dobil elektriko.

Zadeve sem se lotil trenutno le idejno in malo praktično, kakšnega praktičnega dela pa se še nisem lotil. To pa zato ker me zanima ali bi to sploh delovalo in kako zapleteno bi bilo to izvesti. Prosil bi tudi za kakšno mnenje in nasvet.

Hvala za odgovore, ali pa vsaj za branje =)

[Nace]

Zelo optimistično razmišljanje .
In kakšen generator naj bi poganjala ta topla voda?

LP Nace

[m4to]

NegativeShin, tale tvoj "koncept" me spominja na parno lokomotivo .

Namesto tople vode je para.

l.P.

[mucek]

Hmm, razmisli raje v smeri fotovoltaičnih modulov ...

Lp, g

[m4to]

Na National Geografic je bila enkrat neka oddaja o podobni elelktrarni kot jo opisuješ.

Našel sem odlomek.

http://video.nationalgeographic.com/video/environment/energy-environment/solar-power/

L.P.

[igo]

Zaradi Carnot-ovega izkoristka so pri parnih izvedbah potrebne zelo visoke temperature pare, da izkoristek prileze na omembe vredno raven (30% ali več).

Malo poišči "Stirling", je tudi na tem forumu par tem o njem. Izkoristek je sicer manjši, nastopajoče temperature pa tudi (enostavnejša izvedba).

Samo ne reci, da boš pridobljeno energijo shranjeval v akumulatorje in na koncu z njo grel vodo.

Toplo vodo shranjuj v velik zalogovnik, s fotovoltaičnim modulom pa polni akumulatorje. Komplet osvetlitev naj bo LED, na električne grelce pa pozabi (če nimaš malega diesel agregata).

[NegativeShin]

Nace: vem ampak saj težko pa že spet vseeno ni =) Skupaj vržeš par magnetov in žic in to je to

m4to: Hehe možno, vendar pa na enak način deluje (če se ne motim) tudi jedrska elektrarna, pač energijo proizvede voda, razpad jeder pa je uporabljen le za segrevanje le te. In hvala za posnetek vendar sem ga že gledal enkrat v celoti, pa tam tudi uporabljajo neko solno raztopino ne vode. Mogoče bi lahko uporabil kaj takega? Večja gostota snovi verjetno pomeni večji tlak ko je segreta ali to ne vpliva?

Mucek: Ne hvala. Nisem oboževalec takih zadev. Preveč vzdrževanja in ne gre mi toliko da bi dobil elektriko bolj mi gre za način kako jo pridobim =)

Igo: Hvala bom pobrskal. In ja shranjeval jo bom v akumulatorje vendar ne za gretje tople vode =). Za gretje vode pri nas poznamo ogenj :O.

[Nace]

OK, se vdam - v usodo in čakam, mogoče boš pa še kaj inovativnega odkril in upam, da boš tudi nam radovenim prikazal svoj projekt.

LP Nace

[s54jp]

[ro-bi]

[psevdonim]

včasih so imele baterije (svetilke s ploščato 4,5V baterijo) lečo. Če si to lečo obrnil proti soncu in na drugi strani "sfokusiral" na najmanjšo možno piko, se je dalo prižgati marsikaj, npr. cigaret. Verjetno bi se z dovolj velikimi lečami dalo tudi vodo uparjati.
Nekdo je prej omenil tekočo sol - če sem si prav zapomnil, so na National Geographics govorili o tem, da se energija sonca za ponoči lahko shrani tako, da sol segreješ na 600°C , kjer se utekočini. Problem pa je, če se sol ohladi, ker ti potem zabije cevovode.

[NegativeShin]

Nace: To da človek sam naredi generator sploh ni težko, res ne. Spomnim se ko sem še kot otrok sestavil majhno napravico iz nekaj bakrene žice in magneta, res preprosto, to pa priključil na majhno žarnico in ko sem uporabil malo (resnično malo) fizičnega napora, je, poglej poglej, žarnica zasvetila in to kar močno. Pa ne misli da sem se trudil za to, vsak pri nas je to znal narediti (tak mali generatorček mislim). Sploh pa generator je res preprosta zadeva katere delovanje kar dobro poznam, no, kot sem že rekel, teoretično, težji del se mi zdi uravnavanje in ohranjanje prave napetosti in teh zadevščin. Pa tudi možno je da bom kaj novega izumil, saj za izum potrebuješ le otroško željo, vrečo radovednosti in železno voljo, malo pameti pa tudi koristi =). Poglej si Einstena pa boš videl o čem govorim. No saj v resnici mi ni da kaj izumim, samo da se malo zabavam =).

s54jp: Hmm.. prav res mi bo ta nasvet zelo pomagal. Sedaj se nadejam da bom konkuriral ne le Šoštanju temveč tudi jederski elektrarni Krško .

Vsem ostalim hvala za nasvete in pomoč. Pa drugače se mi zdi da je tole s paro malo iz smeri. Razmišljam da bi to izvedal na isti način kot je narejena hidroelektrarna, pač prek turbine na generatorju bi tekla voda in jo poganjala. Segrevanje bi potreboval le zato, da bi ohranil kroženje vode, ustvaril bi umetni tok v cevi, na enem mestu bi vodo ogreval, da bi se dvigala nekje pa ohlajal da bi se spuščala (seveda vse s pomočjo zunanjih vplivov). Upam da ste razumeli, sploh pa načrt še ni izdelan trenutno šele dokončujem začetne ideje in vse to.

LP

[matjazkariz]

NegativeShin, daj prosim napiši kaj o sebi, s čim se ukvarjaš, na kakšnem področju delaš, oziroma kakšne izkušnje imaš. Omenjaš, da ti teorija gre bolj kot praksa. Imaš tehnično izobrazbo oziroma katere stroke si? Malo izven teme, vem, vendar te bomo na podlagi tega znali primerneje usmerit.

[Branez]

Upam, da boš delil z nami tvoje uspehe in neuspehe tukaj naprej, saj kot sam praviš:

[igo]

Kakršno koli razmišljanje o samogradnji/nakupu generatorja pride v poštev šele, ko imaš pred nosom os z znano hitrostjo vrtenja in znano krivuljo razpoložljivega navora.

Glede izkoriščanja različnih gostot vode v odvisnosti od temperature je pa takole:

- na konkuriranje JEK pozabi, razen, če nameravaš izkoriščati Zalivski tok, ki ga dejansko poganja ravno razlika gostot - sicer zaradi različne slanosti, a gre za povsem enak princip.

- na eni strani imaš razpoložljiv volumen vroče vode z gostoto A, na drugi strani pa recimo enak volumen hladne vode z gostoto B. Če rezervoarja zgoraj in spodaj povežeš, se bo vzpostavilo ravnovesje. Če eno stran dogrevaš, drugo pa hladiš, bo voda lepo krožila z maksimalnim pretokom. Če eno cev prekineš, se bo vzpostavila maksimalna razlika tlakov (ob pretoku 0). Če narišeš graf s tlakom na X-osi in pretokom na Y-osi, s premico povežeš točki TlakMax in PretokMax, bo maksimalna moč pri maksimalnem produktu Tlak*Pretok. Izkaže se, da je to ravno pri TlakMax/2 in PretokMax/2. Torej bo idealen padec tlaka na turbini ravno polovica maksimalnega razpoložljivega tlaka, pri čemer bo med reervoarjema tekla polovica maksimalnega razpoložljivega pretoka.

Ne pozabi pa, da je pri pretoku 100l/s in tlaku 100bar teoretična razpoložljiva moč 1MW (svojo moč si sam izračunaš, ko vstaviš svoj tlak in pretok). Tudi če narediš res ogromno zadevo (velik pretok) boš kaj več kot 1/10 bara težko dosegel. Izkoristkov zaenkrat ne bom omenjal.

Sam sem pred časom razmišljal o cevovodu preko hriba. Po južni strani hriba gre cev (in segrevan zrak v njej) gor, na vrhu je turbina, po severni strani gre cev (in ohlajan zrak v njej) dol. Sonce segreva cev in zrak v njej, na drugi strani pa se (narebrena) cev v senci ohlaja, skupaj z njo pa še zrak. Pretok se ustvarja zaradi razlike gostot toplega in hladnega zraka. Z zaključevanjem tokokroga se ni treba ukvarjati, saj je povsod dosti dolin okrog hribov.

Za hec lahko vržeš črno rebrasto cev preko hiše (smer J-->S) in malo pomeriš dobljeno razliko tlakov in pretok. Kljub hecu se boš razjokal ob dobljenih številkah.
Kvadratni meter površine cevovoda načeloma zajame približno 1kW moči (to je enostavnejši del projekta), severna stran pa ga mora oddati s sevanjem in površino reber (težji del projekta, ki sicer niti ni nujen, a podvoji moč).
Šele če bi naredil velikanski cevovod iz cevi z napihljivimi stenami (manjša masa cevi, posledično manjša cena) in ga prosto položil kar preko dreves (ne rabiš gradbenega dovoljenja in okoljevarstveniki ne bi mogli težiti), bi se približal omembe vrednemu razmerju (stroški postavitve)/(instalirana moč)=€€€/kW. Bi bila pa proizvodna cena elektrike (€c/kW) po amortizaciji verjetno res primerljiva tisti iz JEK.

Lahko tudi samo položiš črno rebrasto cev po južnem pobočju in na vrhu bo pihalo ven. Pri tako mini zadevi ti sploh ni treba skrbeti za zaključen tokokrog.

Popravljeno: odpravljena dvoumnost glede obeh cevi med rezervoarjema in dvoumnost, kdaj se doseže maksimalna moč.