www.elektronik.si

[cerovac_i]

Trenutno popravljam stari radio iz leta 1939, ki ima vgrajen zvočnik z dvemi navitji (fiksnim, namesto trajnega magneta, kot smo sedaj navajeni, in premičnim na membrani). Premično navitje ima 4Ω, fiksno pa 1650Ω.
Ko sem študiral kako vse to povezati (+/-), mi je padla na misel nenavadna ideja: Kaj če bi zamenjal vlogi obeh navitij? Na premično navitje bi priklopil enosmerno napetost nekaj voltov, na fiksno pa visokoohmski izhod kakega ojačevalnika. Tako bi namreč dobil visokoohmski zvočnik z upornostjo približno 1650Ω. Podobnega zvočnika verjetno ne bi bilo pretirano težko izdelati in bi bil primeren za priklop na OTL ojačevalnik.
Upam da pravilno razmišljam in da nisem ustrelil kozla. Mnenja, izkušnje in pripombe so dobrodošli.

[borber]

Tako na prvo žogo bi rekel, da boš zelo potiho poslušal drugo harmonsko signala. Menda že veš zakaj.

[cerovac_i]

[Spajky]

Mislim, da lahko poskusiš to tvojo idejo, verjetno bo delovala, vendar tudi verjetno ne najbolj močno. Ko sem imel jaz pred desetletji en tak zvočnik v rokah v starem radiu iz fašističnih časov, je bilo visokoomsko navitje vezano kot dušilka med dvema kondenzatorjema v + liniji VN napajanja lamp (dvojna funkcija) ...

[borber]

Tuljava na membrani v nobenem primeru ne more zagotoviti zadostne gostote mag. polja. Enkrat zaradi premajhnega N in drugič zaradi premajhnega I, ki ga prenese. Gostota mag. polja, ki ga dosežeš z elektromagnetom bi lahko bila veliko večja in bi se slišala druga harmonska signala.
Mogoče bi bilo boljše, da elektromagnet vežeš v anodo elektronke v A razredu, navitje membrane pa vežeš kratko. Tako bi ob enem imel enosmerno predmagnetizacijo železnega jedra zvočnika in izmenično komponento mag. polja signala, ki bi morala biti manjša. Inducirana napetost v tuljavi membrane bi pognala tok, ki bi membrano premikal. Recimo...

[pirpy]

[urosst]

ne bo šlo ,jedro ni sposobno frekvenčno linearnega odziva,enostavno
ni pravi material,zgrajeno je za konstatni magnetni pretok.

[blay44]

Cerovac_i tole je pa zanimivo.
Če imaš kako pcl82, je tole moj zadnji vhodni predojačevalec. Izhodna upornost bi približno odgovarjala. Za hiter poizkus ravno pravi. Me pa zanimajo opažanja.

[cerovac_i]

Iz vaših odgovorov sklepam da bi v principu delovalo, samo bi moral zvočnik praktično izvesti drugače, če bi hotel doseči uporabni rezultat.
V tej temi se je razvila diskusija kako izdelati visokoohmski zvočnik. Hotel sem samo nakazati še eno možno pot. Potrebno bi bilo mnogo truda in znanja, vprašanje je kaj bi lahko dosegel in katera pot je lažja.

[blay44]

Ne vem, če je izhodna upornost enaka pri obeh vezavah. Bom pa enkrat poizkusil. O elektronkah je zelo malo enostavne literature. Kar se naučiš sproti...
Delovna točka pentode je izbrana glede na razpoložljive upore, ki ležijo v kasetniku
Je pa prilagojen za pogon izhodne tr. stopnje. Vhod zmore tja do 0.3-0.5Vmax , ojačanje pa je brez premoščenega upora katode triode cca. 47. Zadostovalo mi je +-20V na izhodu in da na vhod priklučim mobitel.

Lp

[aly]

Konstanten enosmerni tok ne bo v redu, sploh če ga misliš peljati po premični tuljavi - ta ima namreč zelo slabo odvajanje toplote in vsebuje mnogo dima
Jaz bi vse skupaj poganjal protifazno, glede na razmerje upornosti pa bi dodal še en ustrezen trafo vmes. Seveda paralelna vezava.

[ro-bi]

[MitjaN]

Po vsej verjetnosti ima visokoohmsko navitje tudi veliko induktivnost. Tako bi/boš potreboval kar precejšnjo rezervo napetosti za doseganje željene dinamike.

Po drugi strani pa ima nizkoohmsko navitje tudi nizko induktivnost. Tako le to tudi slabo gladi tok in v primeru DC vzbujanja bi/boš moral poskrbeti da bo DC napajanje res gladko

LP, Mitja

[borber]

[cerovac_i]