www.elektronik.si

[stoki]

Zanima me, ce se ob trenutku razelektritve med prikljucki visokonapetostnega vira energija magnetnega polja porabi v razelektritvi ali se v navitju? Oziroma ce vprasam prav konkretno me zanima, kaksno napetost mora imeti kondenzator, ki ga vezes zaporedno s sekundarjem nekega VN trafota in spark gapom. Prilagam slikico. Torej zanima me ali mora napetost kondenzatorja zdrzati celo napetost sunka, ki vzpostavi ionizirano pot med kontakti, po kateri se potem kondenzator sprazni.

[jur]

Pri iskriščnih napravah lahko pride do precej visokih napetosti na kondenzatorju, še posebej če pride do resonance. Primer za to je teslov transformator. Ob resonanci iskre letijo na vse strani. Energija se porablja v iskrišču v obliki zvoka, toplote, svetlobe, radijskih valov. Energija se troši tudi v transformatorju kot toplotna energija in radijski valovi, ki silijo proti napajalnemu omrežju in motijo razne naprave.

Kondenzator mora imeti kar visoko delovno napetost. Meni so pred nekaj leti ob iskrenju kar po vrsti eksplodirali kondenzatorji za 1600 V, čeprav je bila na izhodu transformatorja samo 1000 V.

Jur

[stoki]

Nekako mi ni jasno kako stece tam tok. Jaz bi samo rad spraznil kondenzator z vecjo kapaciteto, preko spark gapa, ki ga sam po sebi ne bi premostil. Zato dodam se trafo, ki da tisto konico ki ionizira zrak med prikljucki.

[jur]

Če sem prav razumel, gre za dvojno iskrišče. Velik kondenzator, z nižjo napetostjo, ki ga starta manjši kondenzator z visoko napetostjo.... ? Ko bo zrak ioniziran lahko iskra preskoči iz velikega kondenzatorja na malega. Oziroma tok bo šel proti pričakovanju v drugo smer, kot je bilo planirano.

Načeloma bi bilo pravilno tako, da bi napetost na velikem kondenzatorju dvigoval tako, da bi stvar sama prebila. Brez pomožnega obloka.

Jur

[stoki]

Eno iskrisce je - tam kjer sem ga narisal. In iskrisca ne ionizira manjsi kondenzator, pac pa sekundar VN trafota (razen ce imas v mislih kondi, ki ga praznim prek primarja tega trafota, da dobim VN impulze na sekundarju).
In ravno to me zanima kar si omenil. Jaz hocem vedet, ali mora biti nazivna napetost kondenzatorja, ki je tako vezan zaporedno s sekundarjem, vecja ali enaka napetosti impulza, ki ga trafo zgenerira ali je lahko tudi manjsa. Rad bi namrec uporabil kondenzator z malo vecjo kapaciteto, ki pa nima velike nazivne napetosti (<- to je problem) - da bi dobil mocnejso iskro IN daljso razelektritev. Ali mora biti napetost tistega kondenzatorja enaka napetosti impulza trafota ali je lahko tudi manjsa?

[jur]

Vsekakor mora biti delovna napetost večja. Brez meritve ne vem koliko. Ob praznjenju kondenzatorja preko iskrišča in induktivnosti (transformator) pride do resonance in podobnih pojavov, ki povečajo maksimalno napetost. To je bistvo nihajnega kroga (tuljava in kondenzator) za doseganje visokih napetosti. Kot sem že omenil, mi je napetost okoli 1000 V ob iskrenju prebijala 1600 V kondenzatorje. Brez iskrenja so zdržali, kar pomeni, da so bili v redu. Ob iskri pa jih je z pokom razgnalo. Vse do zadnjega. Da so krivi prehodni pojavi, sem ugotovil šele kasneje.

Jur

[stoki]

Saj tukaj so samo impulzi. Lahko spustim tudi samo en impulz. Ni neke izmenicne tukaj. Sicer pa se mi zdi da bi slo. Poglej ta link. Tisti kondenzator ki ga tukaj prazni (2uF) prejme 15 kV impulz, ki ga zgenerira trafo, ki vzpostavi ionizirano pot. Ampak se vedno prezivi. Uporablja pa kondi iz mikrovalovke, ki ima 2 ali 3kV nazivno napetost.

[jjakob]

Ja, ti daš na trafo en impulz, vendar ko iskra prebije se skleneta kondi in trafo v nihajni krog (trafo kot induktivnost) in začneta oscilirati.To lahko deluje kot nek ojačevalec napetosti.

[stoki]

Ko prebije iskra, je to to. Konec. Nima vec kaj oscilirat. Kondenzator se sprazni in energija se porabi.
Mislim da bom moral kar sprobat.

[jur]