www.elektronik.si

[T4C3R]

Pozdrav!

Zanima me napajnje za ta čip ; v dtasheetu piše za 4 =+-27V. Zdaj pa nevem, ali je to na trafotu, ali je to potem, ko je že stabilizirana (za elkoti)


lp,matic

[Sokrat]

Poglej shemo (na prvi strani datasheeta) - kot je za pricakovati, sta narisana gladilna kondenzatorja.

[T4C3R]

Torej more priti iz Gretza +-27V ?


lp,matic

[Gavran]

Proizvajalca čipa ne zanima od kod in kako dobiš napajanje. Podatke vedno gledaš na pinih čipa, torej tudi napajalno napetost.

[Sokrat]

[T4C3R]

Samo to mi ni bilo jasno, kakšen trafo potem kupit.

[Sokrat]

Takega, ki ima srednji odcep, napetost na sekundarju pa +/- (Vzeljena + Vdiode) * 1.4 ? Vdiode je padec na diodah; ce bos uporabil se regulator za kondenzatorji, potem ga tudi moras upostevati.

[T4C3R]

[Sokrat]

Seveda - sicer ne bi dobil pozitivne in negativne veje napajanja, temvec samo fazno zamaknjeno izmenicno napajanje, na to pa tvoj cip prav gotovo ne deluje, kajne ?

[T4C3R]

[ID]

Rabiš 4 diode, torej 4X0.7=?

[VolkD]

Pri avdioojačevalnikih dejansko ni problematična zgolj končna stopnja sama, ampak predvsem napajalnik. Na to dejstvo, pa konstruktorji mnogokrat pozabljajo. Še več, običajno ta del preprosto spregledajo in ne podajo ustrezne rešitve. Za dosego kvalitetnega signala mora biti tudi napajalnik izveden tako, da napetost na njem ne počepa pod obremenitvijo. To pa pomeni, da je potrebno napetost stabilizirati.

A kako naj vas napotim na kaj takega, ko vidim, da imate še celo z preprostim napajalnikom hude težave.

Na priloženi sliki se vidi preprosto dejstvo :
Ue = Ut - Ud

Kaj je kaj piše zraven. Še malo za osvežitev spomina. Ut = Uef * 1.41 , pri čemer je Uef efektivna napetost na sekundarju transformatorja.

Ko se polperioda obrne nastane na spodnji diodi podobna situacija, kot je sedaj na zgornji. Preko vsake diode gre torej en polval na elektrolitski kondenzator, ki se nabije na vršno napetost.

Izračun torej ne bo pretežak. Je pa precej brezpredmeten, ker so običajno tolerance transformatorja v razredu Ud ( 0.7 V). V praksi lahko torej padec napetosti na diodi takorekoč zanemerimo, če se gre za napetosti višje od 12 V , saj padec na diodi predstavlja cca 5% celotne vrednosti napetosti, torej je v razredu tolerance vseh uporabljenih elementov.

Tak napajalnik daje vršno napetost le v trenutku, ko zavzame ena od polperiod maksimalno napetost.
Se nadaljuje

[VolkD]

Ves preostali čas je napetost nižja, saj se v času, ko kondenzatorju ne dovajamo energije napetost na njem manjša, ker se kondenzator prazni. Kako hitro se bo praznil je osvisno od njegove kapacitete in od tega kako velika je obremenitev.
Napetost na kondenzatorju torej ne bo stalno enaka, ampak bo nihala v ritmu dvakratne frekvence omrežne napetosti ( koristimo oba vala periode).
Amplituda nihanja pa bo odvisna od velikosti kondenzatorja in od porabe energije na njem. V trenutku, ko imamo največjo glasnost in je poraba največja je torej tudi moteče nihanje največje.

Ne gre drugače, potrebno je uporabiti stabiliziran vir napajanja !!!

A tudi pri takem stabiliziranem viru se srečujemo z popolnoma enakimi problemi. Zato bo smiselno priloženo slikico pogledati še malo bolje.

Ena glavnih napak, ki jih namreč delamo v praksi je napačno dimenzionirana dioda v napajalniku.

Stvar je potrebno pogledati skozi naboj kondenzatorja, ki predstavlja pravzaprav energijo. Da ne bom preveč zakompliciral, naj samo povem, da je ob praznjenju in polnjenju kondenzator isti, torej si bomo prihranili računanje z njim. Ostane torej samo moč v nekem določenem času.

Če iz takega napajalnika "vlečemo" 5 A pri napetosti 27 V potem je moč 135 W. Ta se porablja stalno in konstantno.
Iz slike je razvidno, da tok skozi diodo teče le v času, ki je šrafiran, ne pa v celotni polperiodi. V tem času se mora preko diode prenesti teh 135 W, saj bi sicer nastal perpetum mobile, kar seveda ni mogoče. Še majhna poenostavitev.. Ker se gre za ves čas isto napetost ( 27 V) lahko tudi to izločimo in preprosto rečemo, da je tok skozi diodo večji za koefcient K, kot je poraba toka iz napajalnika ( 5 A). Pri tem je K čas polperiode deljen z časom ko se kondenzator polni.

Zdaj pa smo pri bistvu problema. Za zmanjšanje nihanja vsled praznenja in polnjenja kondenzatorja je običajno najlažje dati kondenzator večje kapacitivnosti. S tem se amplituda neželjenega nihanja drastično zmanjša. Žal se drastično poveča tudi K, saj se čas polnjenja kondenzatorja prav tako drastično zmanjša.

Za porabo 5A potemtakem ni prav nobena redkost, da se zahteva diode, ki prenesejo preko 200 A toka.

[T4C3R]

VolkD, odlična razlga, ni kaj.

_ID_, kje ti je logika?!?!?!?! Saj niso vse 4 diode vezane zaporedno,oz so, samo, da se začetek prve in konec zadnje stikata!!!!! Se pravi, da niso vezane zaporedno, kajne?

[jjakob]

V eni polperiodi teče tok skozi 2 diodi. Za vsak slučaj prilagam še sliko.