 |
www.elektronik.si Forum o elektrotehniki in računalništvu
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
T4C3R Član

Pridružen-a: Tor 20 Sep 2005 17:38 Prispevkov: 63 Aktiv.: 0.27 Kraj: Celje - okolica
|
Objavljeno: Ned Jul 30, 2006 6:38 pm Naslov sporočila: |
|
|
Vem, kaj misliš jjakob  |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
VolkD Član


 
Pridružen-a: Pet 24 Sep 2004 21:58 Prispevkov: 14228 Aktiv.: 59.88 Kraj: Divača (Kačiče)
|
Objavljeno: Ned Jul 30, 2006 6:44 pm Naslov sporočila: |
|
|
jjakob, če uporabiš diodni mostič je tako kot praviš. A pri napajalnikih, kjer se potrebuje večje tokove, se raje naredi dvojno transformatorsko navitje. Razlogov je kar nekaj.
Tanjša žica na transformatorju pomeni lažje strojno navijanje.
Manjše izgube na diodah - disipacija.
Cena diod, ki morajo biti dimenzionirane za velike tokove.
V primeru dvojnega navitja transformatorja je dioda torej za vsak polval le ena. _________________ Dokler bodo ljudje mislili, da živali ne čutijo, bodo živali čutile, da ljudje ne mislijo. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
T4C3R Član

Pridružen-a: Tor 20 Sep 2005 17:38 Prispevkov: 63 Aktiv.: 0.27 Kraj: Celje - okolica
|
Objavljeno: Ned Jul 30, 2006 6:46 pm Naslov sporočila: |
|
|
VolkD, kaj praviš, naj si kupim Greatz-a, ali si ga raje naredim sam s kakšnimi MUR860???  |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
VolkD Član


 
Pridružen-a: Pet 24 Sep 2004 21:58 Prispevkov: 14228 Aktiv.: 59.88 Kraj: Divača (Kačiče)
|
Objavljeno: Ned Jul 30, 2006 7:01 pm Naslov sporočila: |
|
|
MUR860 je visokonapetostna dioda ( zaporna napetost 600 V). No nekaj rezerve nikoli ne škoduje. Problem je le v tem, da imajo take diode nekaj bolj neugodne karakteristike od tistih z nižjo zaporno napetostjo. Če ti je ta serija diod všeč, bi ti priporočil MUR810, MUR815, MUR820. To so hitre diode. In prav je tako. Na ta način so izgube na diodi nekaj manjše.
Kar se napetosti napajalnika tiče, pa tistih 27 V ni tako kritično. Lahko je tudi 25 ali pa 30 V. Zaradi tega ne bo prav nič narobe.
Bolj je problematičen tak način napajalnika, ki nima stabilizacije.
Če se odločiš za kak preklopni ( switching) napajalnik, potem bodo diode iz serije MUR prav tako dobrodošle ( hitrost). _________________ Dokler bodo ljudje mislili, da živali ne čutijo, bodo živali čutile, da ljudje ne mislijo. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
Highlag Član


Pridružen-a: Pet 23 Jan 2004 20:42 Prispevkov: 4034 Aktiv.: 16.98 Kraj: Črnuče
|
Objavljeno: Ned Jul 30, 2006 8:40 pm Naslov sporočila: |
|
|
VolkD:
Imam še jaz eno vprašanje.
Na tvoji prvi shemi polvalnega usmernika za dvema diodama.
Zakaj bi vsporedno k vsaki diodi dodal kondenzator 22nF. Sem že parkrat videl na kakšnih načrtih (za bolj zahtevne audio ojačevalnike), pa mi ni bilo popolnoma jasno zakaj. Uporabljene diode so navadne 1N4007. Si predstavljam, da diode pri preklopu rahlo popačijo izhodno napetost, samo mi ni jasno kaj naredi kondenzator?
Usmernik, pa je mišljen za napajanje anode elektronke (cca 120V Dc) _________________ If at first you don't succeed, destroy all evidence that you tried. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
T4C3R Član

Pridružen-a: Tor 20 Sep 2005 17:38 Prispevkov: 63 Aktiv.: 0.27 Kraj: Celje - okolica
|
Objavljeno: Ned Jul 30, 2006 9:24 pm Naslov sporočila: |
|
|
VolkD, o teh "switcerjih" sem že dosti slišal govora, a vseeno nisem prišel stvari do podna - zakaj točno bi se naj uporabljal in pa njegove prednosti in slabosti.
lp, matic |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
ID Član

Pridružen-a: Pet 17 Jun 2005 18:17 Prispevkov: 865 Aktiv.: 3.64 Kraj: Ljubljana-Podpeč
|
Objavljeno: Ned Jul 30, 2006 9:56 pm Naslov sporočila: |
|
|
T4C3R je napisal/a: |
_ID_, kje ti je logika?!?!?!?! Saj niso vse 4 diode vezane zaporedno,oz so, samo, da se začetek prve in konec zadnje stikata!!!!! Se pravi, da niso vezane zaporedno, kajne?  |
Se opravičujem za napačno informacijo! |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
T4C3R Član

Pridružen-a: Tor 20 Sep 2005 17:38 Prispevkov: 63 Aktiv.: 0.27 Kraj: Celje - okolica
|
Objavljeno: Ned Jul 30, 2006 10:06 pm Naslov sporočila: |
|
|
Sej nisem hotel tako zatežit, no..... |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
VolkD Član


 
Pridružen-a: Pet 24 Sep 2004 21:58 Prispevkov: 14228 Aktiv.: 59.88 Kraj: Divača (Kačiče)
|
Objavljeno: Ned Jul 30, 2006 10:35 pm Naslov sporočila: |
|
|
Highlag je napisal/a: |
VolkD:
Imam še jaz eno vprašanje.
Na tvoji prvi shemi polvalnega usmernika za dvema diodama.
Zakaj bi vsporedno k vsaki diodi dodal kondenzator 22nF. Sem že parkrat videl na kakšnih načrtih (za bolj zahtevne audio ojačevalnike), pa mi ni bilo popolnoma jasno zakaj. Uporabljene diode so navadne 1N4007. Si predstavljam, da diode pri preklopu rahlo popačijo izhodno napetost, samo mi ni jasno kaj naredi kondenzator?
Usmernik, pa je mišljen za napajanje anode elektronke (cca 120V Dc) |
Kondenzator vzporedno z diodo se običajno veže zgolj zato, da se prepreči izredno velike tokove ob startu napajalnika, ko je elektrolit še prazen. Trenutek vključitve napajalnika je običajno naključna stvar. Kar pomeni da je lahko to v trenutku, ko je napetost ene polperiode 0 V, lahko pa je to v trenutku, ko je to polna napetost. Slednje je lahko za diodo usodno, saj je elektrolit takrat še popolnoma prazen. Prvi sunek tako nase prevzame kondenzator vezan vzporedno k diodi.
Tudi v prvem primeru, ko je vključitev v trenutku napetosti 0 V je za diodo obremenjujoč, saj mora v 1/4 periode poponoma napolniti kondenzator z vso potrebno energijo. Na srečo tudi transformator ne more prenesti tako velikih energij, saj ni dimenzioniran za take obremenitve. Vsekakor pa se stvar odraža v impulzivnem startu napajalnika. Transformatorsko jedro močno zabrenči. Če je obremenitev prehuda jedro preide v magnetno zasičenje. Transformator hipoma potegne silno velik tok. Varovalke na našo nejevoljo seveda reagirajo.
Problem se rešuje z takoimenovanim mehkim startom. To ni kaj posebnega. Zaporedno z primarjem transformatorja se veže manjši upor, ki prevzame nase del obremenitve. Po nekem času ( pol sekunde) pa se upor premosti z kontakti releja.
Poznane so tudi bolj "inteligentne" rešitve s pomočjo tiristorjev. Žal se niso uveljavile. Razlog je v tem, da so jih prehiteli "switching" napajalniki. _________________ Dokler bodo ljudje mislili, da živali ne čutijo, bodo živali čutile, da ljudje ne mislijo. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
VolkD Član


 
Pridružen-a: Pet 24 Sep 2004 21:58 Prispevkov: 14228 Aktiv.: 59.88 Kraj: Divača (Kačiče)
|
Objavljeno: Ned Jul 30, 2006 10:36 pm Naslov sporočila: |
|
|
T4C3R je napisal/a: |
VolkD, o teh "switcerjih" sem že dosti slišal govora, a vseeno nisem prišel stvari do podna - zakaj točno bi se naj uporabljal in pa njegove prednosti in slabosti.
lp, matic |
Uff.. Že tako sem zašel s teme na predavanje o napajalnikih. Tole je pa tako kompleksno vprašanje, da res raje nebi tukaj.
Bom pregledal moje poste, pa vse skupaj copy-paste v novo temo o napajalnikih. _________________ Dokler bodo ljudje mislili, da živali ne čutijo, bodo živali čutile, da ljudje ne mislijo. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
T4C3R Član

Pridružen-a: Tor 20 Sep 2005 17:38 Prispevkov: 63 Aktiv.: 0.27 Kraj: Celje - okolica
|
Objavljeno: Ned Jul 30, 2006 10:48 pm Naslov sporočila: |
|
|
Saj sem ravnokar mislil napisat sorry za offtopic, pa iskat v search...tako, da bom poskusil čimveč izbrskat...  |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
s56al Član

Pridružen-a: Pon 19 Sep 2005 12:03 Prispevkov: 788 Aktiv.: 3.32 Kraj: JN66SI & JN76TM
|
Objavljeno: Sre Avg 02, 2006 10:43 am Naslov sporočila: |
|
|
Na forumu mi manjka objav, da bi lahko "dolvlekel" priponke, zato bom malo zatežil v tej temi s fotko realizacije napajalnika za LM3886 v praksi:
In še fotke kompletnega ojačevalnika:
http://lea.hamradio.si/~s57nan/temp/lm3886pa/lm3886pa_slika1.jpg
http://lea.hamradio.si/~s57nan/temp/lm3886pa/lm3886pa_slika2.jpg
http://lea.hamradio.si/~s57nan/temp/lm3886pa/lm3886pa_slika3.jpg
http://lea.hamradio.si/~s57nan/temp/lm3886pa/lm3886pa_slika4.jpg
http://lea.hamradio.si/~s57nan/temp/lm3886pa/lm3886pa_slika5.jpg
http://lea.hamradio.si/~s57nan/temp/lm3886pa/lm3886pa_slika6.jpg
LM3886 je izrabljen "polovično", ojačevalec da od sebe ca. 30W sinusa na 8 Ohm zvočnikih. Trafota sta 230V / 2 x 21V pri nazivni obremenitvi 100VA, zglajena napetost na elektrolitih, ko ojačevalec ni pod obremenitvijo, pa doseže +/- 29,5V.
Moč ojačevalnika sem meril s sinusnim generatorjem in osciloskopom pri hkratnem poslušanju na zvočnike. Ojačevalnik da od sebe 39W pri 100Hz in 5kHz ter 30W pri 1kHz, če izmerjeno napetost na izhodu preračunam na 8 Ohm nazivne impedance zvočnika. Pri teh močeh niti na sluh niti na osciloskopu še ni videti popačenj sinusa. Razlika v izračunanih močeh pri različnih frekvencah je posledica impedančne karakteristike zvočnikov, ki se s frekvenco nekoliko menja okoli nazivnih 8 Ohm ter posledično pri različnih frekvencah ojačevalec tokovno različno obremenjuje. Za bolj točno meritev dejanske moči bi moral meriti tudi tok in fazni kot med tokom in napetostjo ali uporabiti namenski W-meter.
LP, Sandi _________________ 73 de s56al |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu Ne, ne moreš pripeti datotek v tem forumu Ne, ne moreš povleči datotek v tem forumu
|
Uptime: 11 dni
Powered by phpBB © 2001, 2005 phpBB Group
|