www.elektronik.si

[Timotej]

Pozdravljeni!
Se opravičujem, zaradi morebitne ne razumlivosti. Mene zanima kje se, da dobiti senzor, ki bi deloval kot stikalo. Pač ko bi zaznal premikanje bi se luč prižgala, po parih minutah ne primikanja pa ugasnila. Slišal sem za tovarniške luči ampak to bi rad naredil sam. Hvala za odgovore!
Dejte mi čim prej odpisat, ker se tega že zelo veselim

[jur]

V raznih tehničnih trgovinah imajo infrardeče alarmne senzorje za nekaj tisoč sit. Izhod je rele. Naprava na priloženi sliki je velika okoli 10 cm. Primerno za tvoj namen. Potrebna je le še preprosta logika za podaljšanje impulza.

Jur

[Timotej]

Aha najprej bi se ti rad zahvalil za odgovor. Sem popolen začetnik ker se tiče elektotehnike. Pa me zanima na kaj morem biti pri montaži pozoren?

Že v naprej se zahvaljujem za odgovore!
Lep pozdrav Timotej

[jur]

Montaža ni kritična. Škatlico pritrdiš z (ponavadi priloženim) vijakom na zid. Na priloženem listku je navodilo za uporabo in razlaga priključnih sponk. Dve sta za napajanje (plus in minus 12 voltov). Nekje zraven je aktivni izhod alarma. Po navadi je to iz releja, da zmore večji tok. Ne prenese pa 220V. Zraven je je še priključek sabotaža. Ta se aktivira, če odpreš pokrov senzorja. Zaporedje priključkov ni standardno, zato moraš pogledati navodilo za konkretno napravo.

Če si začetnik je najbolje da najprej z alarmom priključiš LED diodo ali nizkonapetosno žarnico. 220 V eksperiment je lahko smrtno nevaren.

Jur

[Timotej]

Dobro v prvi elektrotehnični trgovini za 2.690 SIT, bom kupil senzor in ga poskusil namestiti. Če bom imel še kakšno vprašanje vam povem.

Lep pozdrav Timotej

[jur]

Še nekaj. Taki infrardeče senzorji reagirajo predvsem na vodoravne premike. To je zato, da jih ne bi sprožil dvigajoč se topel zrak od radiatorja. Vlomilci se premikajo vodoravno, zato je občutljivost senzorja za premike največja v tej smeri. Senzorjem se običajno da nastavljati občutljivost.

Jur

[Timotej]

Ok kje se jih da nastaviti občutlivost senzorja ?

Lep pozdrav Timotej

[jur]

Piše v navodilih. Običajno je to trimer v notranjosti na tiskanini. Z premikanjem tiskanega vezja se tudi spreminja relativni položaj senzorja proti leči in ima določen efekt. Tisti sprednji (bolj zaobljeni del) je leča. Na površino so vrisani tanki žlebovi, ki lomijo svetlobo. Zaradi tega je leča lahko povsem tanka in lahka.
Mislim, da se temu reče Fabrijeva leča. >> narobe. Fresnelova leča! (aly)

Jur

[Timotej]

Em še nekaj kako pa potem naštimaš, da se ti ugasne lučka ?

[jur]

Senzor zaznava gibanje. Dokler se objekt pred lečo premika, bo izhod aktiven.Ko se objekt ustavi, luč ugasne. Kot sem prej napisal, je potrebno še preprosto vezje, ki bo podaljšalo čas vklopa žarnice. Vezje vsebuje en chip 555 (cena pod 100 SIT). Ko ga dregneš na vhodu, ven pošlje en impulz določene (nastavljive) dolžine.

Jur

[Sokrat]

OT: Jur, ali nisi opisal Fresnelove lece ?

[jur]

Ja, res je. Fresnelova leča je. Fabrijeva je malo drugačna. Vpliv sonca...

Na priloženi sliki pod 1 je fresnelova leča. Pod 2 je navadna. Čim tanjši so zobje, tem bolj kvalitetna je slika in bolj ploščata je leča. Pri izdelavi fresnelovih leč ni potrebno brušenje, poliranje, centriranje in podobno. Preprosto jih štancajo kot plastične krožnike. Za matrico je ravna plošča, v katero z stružnico naredijo tanko špiralo, tako da v praksi leča ni sestavljena iz koncentričnih krogov, ampak je špiralasta. Izdelava velike leče je poceni. Niso pa primerne za teleskope, daljnoglede. Grafoskop (naprava za projiciranje prosojnic na zid) vsebuje fresnelovo lečo, da iz žarnice naredi paralelen snop svetlobe.

Jur

[Highlag]

Jur:

Fresnelova leča nima vrezane špirale ampak koncentrične kroge. Posamezni krogi imajo v prerezu obliko trapeza. Vsak krog ima svojo obliko.
Tudi izdelava ni tako trivialna. Zahteva posebna orodja materiale in postopke za izdelavo.

No vsaj te, ki jih pri nas vgrajujemo v grafoskope.

[jur]

Skoraj vse fresnelove leče, ki sem jih videl vključno z grafoskopsko so bile špiralne in narejene iz plastike. Razločno se je videlo začetek špirale, točno tako kot pri gramofonski plošči. Razlika med špiralo in krogom je pri finem nazobčenju verjetno zanemarljiva, glede na to, da je kvaliteta fresnelovske slike bolj slaba. Za izdelavo fresnelove leče verjetno navadna stružnica res ni dobra. Če drugega ne, je potrebno bližje osi leče pravilno spreminjati kot noža. Špirala ali koncentrični krogi z enakim naklonom zoba (trapeza) ne dajo efekta leče.

Jur

[Timotej]

Ok zdej imam doma senzor za luč. Tudi navodila ... Ampak nikjer ne piše, kam to preklopim ... A na luč, stikalo, ... kam ???