www.elektronik.si

[Seat]

Kako to misliš?
Ne spoznam se ravno najbolje na to (kar lahko sklepate po mojih vprašanjih) in ne zastopim točno kaj si mislil s tem.
Kaj ni maximum 1A?
Pa pri moči 6W sem izračunal da pride tok 500mA in zanj pred upor 320 ohmov. Potem naj bi v vsakem primeru uporabil takšen upor tudi, če vežem le porabnike 1.6W.
V mojem primeru bom imel 35 porabnikov 1.6W ter dva po 6W.

[ElGrigon]

Z baznim tokom odpiraš tranzistor, če te ne omejuje kakšen tok izhoda krmilnika ga odpri in lahko boš dal več bremena na tranzistor, kolikor pač premore.

[Seat]

Torej ker so led trakovi že pripravljeni na 12 V v mislih imam naslednje
http://www.internetnatrgovina.com/led-trak-pro-48w-lm60-3528-toplo-bel-3y-ip54-12v-p-4944.html
Potem gledam da je tok 1A ker za ta tok ne piše koliko je ojačanje predvidevam da je 40. Dobim tok 25mA in za ta tok bi potem potreboval upor (5-1)/0.025=160ohmov
Torej predlagaš da dam 160ohmske upore?

[protoncek]

PO domače: tisto, kar si ti prej izračunal so samo meje, preko katerih ne smeš. Torej bazni upor ne sme biti večji od izračunanega, lahko pa je manjši. Manjšaš ga lahko do te mere, kolikor prenese izhod krmilnika in/ali kolikor prenese baza (glej podatek dovoljen bazni tok). Čeprav bazni tok ni kritičen, gledati moraš krmilnik. Torej, izračunaj potreben upor za tok LEDic 400-500 mA. ČE je pri 500 mA ojačanje 40, te pride bazni tok 500/40=12.5, kar je preveč za krmilnik. Torej ali vzameš tranzistor z večjim ojačanjem ali pa povečaš bazni upor. pri 8mA dovoljenem tokui krmilnika in ojačanju 40 bo največji dovoljen tok čez LEDice dobrih 300 mA. Kar pa je, kot vidim, zate še vedno dovolj.

EDIT: šele zdajle sem opazil da imaš dovoljen tok krmilnika 40mA...ne samo 8.
Ampak jaz bi še vedno raje vzel MOSFET.

[Seat]

Krmilnik imam arduino mega adk, kjer piše da je izhodni tok 40mA.
Mosfet pa si omenil da je težje za izračunati kaj potrebuješ. (saj jaz sem tako sklepal tako iz tvojega stavka, čeprav tega nisi direktno omenil),
jaz pa kot lahko vidite že pri tem tranzistorju ne vem kaj bi kam dal.

Če bi vzel mosfet bi imel dosti dela za računanje vseh teh podatkov?
Ker tukaj se mi zdi da ste me končo nekaj naučili da vsaj malo zastopim zadevo.

[protoncek]

Nope....pri mosfetu načeloma sploh ne rabiš upora. Krmiliš ga napetostno: Mosfet ima (teoretično) neskončno upornost "baze", ki se ji reče GATE. Zato vanj ne teče noben tok, odpre pa se z napetostjo na njem. Pri mosfetu je pomembno samo pri KATERI napetosti na G je do konca odprt. v tvojem primeru mora biti odprt pri napetosti 5V ali manj. Naprej je seveda važno tudi max. napetost in tok.
Prednost mosfeta je, kot sem že omenil, to, da se "bolj odpre" kot NPN (če pravilno izbereš tip), zato se manj greje, pa tudi LEDice bodo dobile malenkost višjo napetost - tukaj sicer govoriva o redu nekaj desetink volta, ne več.
Ampak, ne komplicirajva... če imaš dovoljen tok krmilnika 40 mA, potem lahko uporabiš tudi tvoj NPN. gretja pri tako majhnem toku itak ne bo veliko. Naredi za 400-500 mA toka, pa bo. upore daj recimo 270 ali 330 ohmov, pa bo popolnoma dovolj. Ne rabiš delati za 1A, če ne boš rabil. Preveč rezerve.

[Seat]

Vredu ne bom več kompliciral in bom vzel 300 ohmske upore, za vsak slučaj pa bom vzel še 200, ter 430 ohmske, ker me ravno toliko prideje kakor da bi še enkrat naročal in mi računali poštnino.

[protoncek]

Moj nasvet: če misliš kaj več čarati z elektroniko si nabavi set uporov (celo lestvico). To je osnovno, da imaš doma. Te sete dobiš ugodno, med drugim tudi na ebaju, recimo po 30-50 kosov vsake vrednosti.

[Seat]

Saj par uporov že imam doma, od zadnjega igranja ko sem izdeloval "prototip" sedaj to stvar samo popravljam in jo na novo delam. Drugače se pa bom jaz raje držal svoje stroke in to pustil za vas ko obvladate
Zame je bolj zanimv del pisanja same programske kode.

[jp]

Enostaven test bipolarnega tranzistorja namenjen vsem, ki jim je to tuje.

Če ga želimo uporabljati v stikalne namene, mu je potrebno zagotoviti ustrezne pogoje, da se po nepotrebnem ne segreva, pregreva ali deluje v preklopnih zakasnitvah.
Za test potrebujemo:
1. ustrezen vir enosmernega električnega toka
2. tranzistor po možnosti s poznano tokovno in napetostno karakteristiko
3. R1 (omejitev max baznega el. toka) in R2
4. P (nastavljiv potenciometer ali trimer)
5. V1 in V2 (dva merilnika enosmerne električne napetosti, zelo koristno za večje razumevanje se pri meritvah uporabi osciloskop. Osciloskop natančno pokaže trenutek, ko tranzistor začne prevajati el. tok itd.).

1. Po pripeti sliki sestavimo vezje.
2. R1 je upor za omejitev max. baznega el. toka. P in R1 skupaj sestavljata delilnik el. napetosti in toka za bazo tranzistorja. R2 je upor, ki nam pri meritvah zagotavlja razumevanje meritev.
3. P zavrtimo v skrajni položaj tako, da je upornost med (napajalni del ''-'' na katerem je priključen emitorski priključek tranzistorja) emitor – baza nič ohmov.
4. Pravilno priključimo el. napajanje vezja.
5. V1 prikazuje nič voltov, V2 pa el. napetost ki je enaka napajalni el. napetosti, kar pomeni, da je na R2 el. napetost nič voltov.
6. Z občutkom in počasi začnemo vrteti P v obratni smeri (kot smo ga pred tem). Na V1 se začne el. napetost večati in se po začetku prevajanja tranzistorja ustavi oz. narašča do določene vrednosti le v desetinkah mV.
7. Pri določeni prikazani el. napetosti na V1 se začne nižati el napetost na V2 ( in večati na R2).
8. Trenutek, ko se začne manjšati el. napetost na V2 (in večati na R2) pomeni, da je začel tranzistor prevajati el. tok.
9. Ko P vrtimo se upornost med ''-'' in bazo povečuje, med bazo in ''+'' pa zmanjšuje.
10. Pri vrtenju P se opazuje V1 in V2.
11. V začetku, ko je bila upornost P med točko ''-'' in bazo nič ohmov tranzistor ni prevajal.
12. Z večanjem baznega toka in napetosti se manjša napetost na V2 (to je napetost Uce).
13. Pri določen baznem toku se napetost V2 (Uce) ustavi, se več ne niža (takšen izpolnjen pogoj mora imeti tranzistor v vlogi stikala). V tem trenutku je V2 (Uce) najmanjša in se tranzistor najmanj segreva (praktično preverjeno večkrat). Če bazni tok še večamo pa se V2 (Uce) za malo vrednost povečuje in se tranzistor začne vedno bol segrevati.
14. Takšna testna meritev da 100% rezultat (je boljši od izračunov).
15. Pri omejitvah vira za krmiljenje baznega toka se uporablja darlingtonov tranzistor (pri 5V napajanju je bazni upor lahko več 100k, ki zanemarljivo bremeni krmilni vir), ki da odlične rezultate ali tudi drugačne vezave.


Lp! jp

[dyfan]

@jp, najlepša hvala za tole!
A se ugotavljanje napetosti na G za odpiranje MOSFET-a lahko izvede po enakem principu, ali kako drugače?

[gumby]

Tale shema je v bistvu bolj primerna za MOSFET. Za BJT bi bilo lepše dat μA/mA meter na bazo, saj je tok veliko bolj merodajen podatek, kot napetost. Tudi tok na kolektorju bi bilo fajn merit.

[jp]