www.elektronik.si

[frank]

A se je kdo že poigral z to kombinacijo ??

( predvsem me zanima kvaliteta knjižnic za ARM procesorje s strani Echelon-a,
kakšen je dev. time za naredit kak spodoben sistem za krmiljenje, dimerje, senzoriko na strani Echelon-a; za komunikacijo, spravit sistem skupaj,.. )

[fogl]

A so zadeve brzplačne...ker sicer to ni za poigravanje?

[frank]

no,
1500 usd za software za 64 nodov, pa 19 usd na čip, pa 60 za dev board, 130 usd za UTP/Lonworks konverter,...
seveda ni za namen igranja,
gre za čisti trade off med recimo razvojem komunikacije preko can omrežja ali vzet nekaj kar je narejeno, čas razvoja kratek, ..., pa še standardne lonworks module lahko potem dam gor,...

ja, je pa čisto za osebno uporabo, za hišo,...
da ne bo nesporazuma,

ne bi namreč kupoval modulov, ker bi hitro naletel na omejitve glede na to, kaj hočem naredit

[fogl]

Zakaj pa ravno lonworks... a ni EIB bolj ugoden in bolj evropski...

Če delaš svoje module moraš potem ta modul najbrž tudi pri njih prijavit, da dobi svoj ID (tako kot npr. i2c ali USB), kar še dodatno stane.

[frank]

za eib ne vem
pri loworks-u dobiš poleg programskega paketa "licenco" za 64 nodov,
dodatni stanejo 5 usd,..

[cfrik]

Zdravo!

Sem naov na tem področju z ARMI. Za informacije o možnostih za Echelon pa pogle na inštitutza avtomatika na TF Maribor. Tam precej delajo s tem. Sam sem za diplomo naredil krmilnik na LON osnovi za inteligentno hišo. Na TF maribor s tem dela Stojan Peršin, on ti bi znal povedati kaj več o tem.




LP Samo

[MarkoM]

[cfrik]

Tega pa nisem vedel, ker sem diplomiral že nekaj let nazaj. Bi pa verjetno ostali v tem laboratoriju kaj vedeli. Zanima me še nekaj drugega, če je možno da s Philipsovim FLASH utiliti zbrišeš BOOTloader it LPC-ja.

Pa hvala za odgovor

[cfrik]

Frank v Sloveniji se stem ukvarja podejetje Indata iz Ljubljane. Meni so pri izdelavi naloge pomagali z nasveti in s ploščico s procesorjem in komunikacijskim vmesnikom za 230 V omrežje. Drugače pa je Echelon zelo močna zadeva, programiranje pa temelji na dogodkih, saj en procesor nadzoruje kaj se dogaja na portih, drug procesor oziroma bolje rečeno jedro procesorja skrbi za komunikacijo po omrežju, tzretje pa izvaja program. Če želiš ti lahko po Mailu pošljem električno shemo in načrt za tiskanino pa še ostalo kar imam o tej zadevi.

[frank]

v Sloveniji se s tem ukvarja precej podjetij;
od Gorenja, Smarteh-a, Silon ( Indata ),...

če bo še koga zanimalo, se dobi vse v zvezi s tem pri EBV;

[psevdonim]

(okt. '13)
Kakšen signal (napetost, frekvenca) je na sponkah, označenih s puščico ? Je to možno meriti s 30 let starim analognim Hamegom, tipa trenutno ne vem ?
Napravo na sliki je uničila strela (skupaj z modemom, routerjem in vsem ostalim, kar je bilo priključeno na omrežni in telefonski kabel). Nova je nekaj čez 600€ . A trenutno je večji problem, ker sem v temi glede signala na parici.

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[bray]

Mislim, da je na vhodu FTT-10A

http://www.echelon.com/support/documentation/datashts/50051.pdf

Več o pinout-u in kakšen bi naj bil signal pa boš našel tukaj

http://www.echelon.com/support/documentation/manuals/transceivers/078-0156-01G.pdf

A še daje kake znake življenja?

[psevdonim]

mislim, da bo tole še najbolj primerno "for dummies". Sicer je letnik '96 in omenja uporabo računalnikov z ISA vodili, opiše pa tudi meritev z osciloskopom, ki pa, na žalost, mora imeti nekakšno diferencialno sondo ali pa baterijsko napajanje.
Ko bi imel kar nekakšen testni modul, kot včasih telefonska slušalka na krokodilčke, si odprl omarico, priklopil slušalko na parico in takoj slišal ali je linija ali ne. Tukaj pa zapravljam ogromno časa da hodim od hiše do hiše, preverjam spoje v sponkah, merim upornost kabla, vse ok, pa ne dela. Ali pa naenkrat začne delati in ne veš zakaj in za kako dolgo.
Neke lučke še svetijo, a po vsakem odklopu/priklopu 230V druge.

[psevdonim]

ali se da iz oscilogramov na slikah videti napetost in frekvenco ?
Sinusoide pri "start of packet" so široke 5,5mm;
delec je širok 4,5mm;
torej je to verjetno (1/20us * (4,5/5,5)) = 40kHz ?

Pri "end of packet" so sinusoide široke 3mm, delec pa 4mm;
torej (1/20us * (4/3)) = 66kHz ?

Če je do sem prav - koliko je napetost ? Ne vidim podatka o voltih na delec.

P.S.: recimo, da je 2V. Potem je ideja, da bi naredil detektor signala z diferencialnim operacijskim ojačevalnikom z nastavljivim ojačanjem -> gre naprej na šmitov triger da iz podatkov na parici naredi pravokotni signal -> gre naprej na binarni števec, kjer na izhodu 2^16 utripa LED s približno 1 sekundo. Preenostavno, da bi kar tako delovalo ?
test