 |
www.elektronik.si Forum o elektrotehniki in računalništvu
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Highlag Član


Pridružen-a: Pet 23 Jan 2004 20:42 Prispevkov: 4034 Aktiv.: 17.03 Kraj: Črnuče
|
Objavljeno: Pet Okt 06, 2006 1:11 pm Naslov sporočila: Triak in lokacija bremena |
|
|
Torej imam eno enostavno vezje za regulacijo z triakom.
Zanima me če je pomembno na kateri strani triaka je breme. Za bolj jasno predstavo pripenjam dve slikici.
Breme je drugače induktivno. Vezje je sicer preizkušeno in deluje, bolj me zanima če so kakšni teoretični zadržki in kako bi se manifestirali.
Opis: |
|
Velikost datoteke: |
3.78 KB |
Pogledana: |
5285 krat |

|
Opis: |
|
Velikost datoteke: |
3.81 KB |
Pogledana: |
5287 krat |

|
_________________ If at first you don't succeed, destroy all evidence that you tried. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
jur Član


Pridružen-a: Pet 02 Dec 2005 14:45 Prispevkov: 5142 Aktiv.: 21.70 Kraj: [color=zelena]Ljubljana[/color]
|
Objavljeno: Pet Okt 06, 2006 1:21 pm Naslov sporočila: |
|
|
Elekronske komponente so vezane v serijo z bremenom. Zaradi tega je pri tem vezju popolnoma vseeno, kje je breme (zgoraj ali spodaj).
Res pa je v načrtih breme po navadi na vrhu. Verjetno to izhaja iz tega, ker gre elektrika tako: Faza napajanja, stikalo za vklop, breme in regulacija, masa (ničla). Da je stvar bolj varna, stikalo odklopi breme od faze, ne od ničle (da ni po izklopu elektrike nikjer).
Če bi v tvojem vezju morala biti elektronika vezana neposredno tudi na drugo žico od napajanja, potem bi ne bilo vseeno, kje je breme
Jur
|
|
Nazaj na vrh |
|
 |
Highlag Član


Pridružen-a: Pet 23 Jan 2004 20:42 Prispevkov: 4034 Aktiv.: 17.03 Kraj: Črnuče
|
Objavljeno: Pet Okt 06, 2006 2:23 pm Naslov sporočila: |
|
|
Hmm zadnjega stavka pa ne razumem najbolje. O kakšni elektroniki govoriš?
_________________ If at first you don't succeed, destroy all evidence that you tried. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
zrij Član


Pridružen-a: Sre 21 Jan 2004 14:40 Prispevkov: 157 Aktiv.: 0.66 Kraj: Ajdovščina
|
Objavljeno: Pet Okt 06, 2006 2:28 pm Naslov sporočila: |
|
|
V tvojem primeru (skice) je čisto vseeno kje se nahaja breme, saj se napetostne in tokovne razmere med vsemi tremi priključki triaka ne spremenijo (delovna točka).
Z
|
|
Nazaj na vrh |
|
 |
jur Član


Pridružen-a: Pet 02 Dec 2005 14:45 Prispevkov: 5142 Aktiv.: 21.70 Kraj: [color=zelena]Ljubljana[/color]
|
Objavljeno: Pet Okt 06, 2006 2:40 pm Naslov sporočila: |
|
|
Highlag je napisal/a: |
Hmm zadnjega stavka pa ne razumem najbolje. O kakšni elektroniki govoriš? |
Govorim o primeru, če bi imel bolj komplicirano elektroniko. Tako, ki ima svoje napajanje na primer. Tvoja naprava (elektronika) ima samo dve priključni žici in nič drugega.
Jur
|
|
Nazaj na vrh |
|
 |
Highlag Član


Pridružen-a: Pet 23 Jan 2004 20:42 Prispevkov: 4034 Aktiv.: 17.03 Kraj: Črnuče
|
Objavljeno: Pet Okt 06, 2006 2:51 pm Naslov sporočila: |
|
|
Hvala za odgovore.
Saj je po moji pameti tudi vseeno, a me je neka oseba čez lužo prepričevala, da je to pomembno. Brez kakšnih hudih argumentov seveda. Sam pa kontra argumentov posebno trdnih tudi nimam, razen to da ja breme zaporedno in kot takšno nebi smelo imeti vpliva....
_________________ If at first you don't succeed, destroy all evidence that you tried. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
svizec75 Neznanec

Pridružen-a: Tor 26 Sep 2006 15:13 Prispevkov: 5 Aktiv.: 0.02
|
Objavljeno: Pon Okt 09, 2006 11:34 am Naslov sporočila: |
|
|
Citiram: |
V tvojem primeru (skice) je čisto vseeno kje se nahaja breme, saj se napetostne in tokovne razmere med vsemi tremi priključki triaka ne spremenijo (delovna točka).
|
To je zelo odvisno od tega, kakšen triac uporabljaš. Obstajajo namreč 3 in 4 kvadrantni triaci. Pri tri kvadrantnem ni možno delovanje v načinu I. in IV. kvadrant (ker v IV. kvadrantu ni možno proženje). Triac prožiš z negativnim pulzom (recimo 5V-0V-5V), trajanje par 10us. Na ta način deluje triac v II. in III. kvadrantu. Tam ima namreč boljše preklopne lastnosti kot v I. in IV. Zadeve sem opisal, če je A1 elektroda vezana na nulo, proti kateri narediš tudi vezje za proženje G elektrode. BTA26 je primer IV. kvadrantnega triaca.
Tle maš pa s slikcami razloženo, kako deluje III in IV. kvadrantni triac. Na strani 3 maš narisano alternativno varianto na prekinjanje faze. Jaz sem se navadil na varianto, ki sem jo opisal.
_________________ Verbae volant, scripta manent. Labor omnia vincit improbus. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
jur Član


Pridružen-a: Pet 02 Dec 2005 14:45 Prispevkov: 5142 Aktiv.: 21.70 Kraj: [color=zelena]Ljubljana[/color]
|
Objavljeno: Pon Okt 09, 2006 11:50 am Naslov sporočila: |
|
|
V navedenem linku še vedno ni razložena razlika med bremenom priključenim spodaj in zgoraj. Bistvo članka je, da philipsovi hi-com triaci ne potrebujejo snubberja.
Jur
Conclusions:
Philips Semiconductors’ Hi-Com triac range can be used in all typical
motor control applications without the need for a snubber circuit.
|
|
Nazaj na vrh |
|
 |
Highlag Član


Pridružen-a: Pet 23 Jan 2004 20:42 Prispevkov: 4034 Aktiv.: 17.03 Kraj: Črnuče
|
Objavljeno: Pon Okt 09, 2006 1:09 pm Naslov sporočila: |
|
|
Čeprav je na zadnji slikici narisana ravno spodnja varianta vezja z motorjem.
Sem danes ravno opravil meritve. Enkrat zgornjo varianto, drugič spodnjo.
Meril sem napetost na bremenu, napetost mad A1-G in A2-G in dobil identične rezultate.
Bi mogoče moral pomeriti še kaj drugega?
Triac je drugače BTA12-600b - standarden 4 Kvadrantni
_________________ If at first you don't succeed, destroy all evidence that you tried. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
jur Član


Pridružen-a: Pet 02 Dec 2005 14:45 Prispevkov: 5142 Aktiv.: 21.70 Kraj: [color=zelena]Ljubljana[/color]
|
Objavljeno: Pon Okt 09, 2006 1:21 pm Naslov sporočila: |
|
|
Ne glede na kvadrantnost trijaka bi morali biti rezultati obeh vezav enaki. Poizkušam si zamisliti neko vezje (z dvema žicama), ki bi delovalo drugače, če bi bilo priključeno levo ali desno od bremena, pa mi ne pade nič na pamet.
Če bi bilo breme z veliko motnjami (nekaj abnormalnega), potem bi pri spodnji vezavi lahko motnje prišle preko kondenzatorja na gate. Če bi bilo breme z veliko motnjami vezano zgoraj, bi pri zaprtem potenciometru (majhna upornost) lahko prožilo gate.
To je edina razlika, ki jo vidim. Pri normalnem bremenu (brez posebnih motenj)tega problema ni.
Jur
|
|
Nazaj na vrh |
|
 |
bostjang Član

Pridružen-a: Tor 03 Jan 2006 15:29 Prispevkov: 3469 Aktiv.: 14.65 Kraj: Postojna
|
Objavljeno: Pon Okt 09, 2006 1:55 pm Naslov sporočila: |
|
|
Elektronika tukaj ne čuti razlike, saj je tokokrog v obeh primerih sestavljen iz istih komponent. Priporočam tako vezavo, da je breme proti ničli, kot že je povedal jur.
Glede motenj pa se pri takšnih vezjih (triak) običajno uporabljajo dušilke, ki zmanjšajo generirane motnje (uporabo dušilke tudi priporočam).
|
|
Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu Ne, ne moreš pripeti datotek v tem forumu Ne, ne moreš povleči datotek v tem forumu
|
Uptime: 494 dni
Powered by phpBB © 2001, 2005 phpBB Group
|