www.elektronik.si

[matic_scetinec]

Saj si priklopil to vezje sedaj na 5V napajanje? Inverter 7404, ki si ga uporabil mora imeti 5V.
Sedaj na izhod debounce vezja priklopi ledico proti Ucc (ne pozabi na upor). Če prav deluje mora led vedno svetiti, samo ko pritisneš tipko ugasne.

[GiovanniTheX]

rezultat je ravno obraten. ko pritisnem zasveti. ledica na izhodu števca pa kakor se ji ljubi.. enkrat ob pritisku drugič ne..

[matic_scetinec]

Si vezal led tako kot sem rekel iz izhoda debounce vezja proti Ucc (in ne proti GND)?

[GiovanniTheX]

[matic_scetinec]

Zanimivo.
Kot že omenjeno kakšen 100nF kondenzator v napajanju nebi škodil. Po sliki sodeč ga nimaš. Edino, če je čip fuč.

[GiovanniTheX]

[stane]

Pri 74xx poveži pin 1 in 2 na Gnd, izhod 3 ostane nepovezan. Pri 4516 prekini povezavo pina 7 (C_out) na Gnd. Pin pusti nepriključen.

[GiovanniTheX]

[stane]

Se opravičujem. 74 sem zamešal.
Še vedno drži, da grejo neuporabljeni vhodi na Gnd.
Izhodi ostanejo "v zraku". Carry_out, pin 7 je izhod.
Možno je, da si s tem števec poškodoval.

[GiovanniTheX]

[stane]

Napisal sem, da je možno. To pomeni, da nisem prepričan. Saj vidiš, da sem se že prej zmotil. Ne jemat vsega, da stoodstotno drži.
Še manj verjemi posnetkom iz spleta. Ledice brez uporov!?

[GiovanniTheX]

[lojzek]

Daj poskusi za napajanje uporabit 4,5V baterijo. Da vsaj izločiš možnosti napak, ki pridejo po napajanju.

[jp]

Kot sem že omenil je pri analizi podobnih napah osciloskop ''zakon''.
Cena enostavnega (lahko tudi rabljenega v odličnem stanju) je zelo nizka še posebej v primerjavi 10 ali več let nazaj, ko je ta naprava bila finančno dosegljiva le redkim kod osnovno sredstvo v profesionalni stroki, še v manjšem številu pa posameznikom za hobi program.
Dejstvo je, da, ko imaš na razpolago (če ravno morda le v hobi programu) osciloskop se njegova uporabnost strmo veča, zelo olajša uresničitev želja po nenehnem vzponu znanja v elektroniki.

Na
http://www.elektronik.si/phpBB2/viewtopic.php?t=35330&start=15
10 in 12 tema je omenjen tranzistor.

Popolnoma zase zgodba pa so logična vezja. v več letih sem analiziral x primerov. Šele z analizo se spoznava bolj jasna slika delovanja.
Po pripeti splošni shemi za splošno analizo delovanja je možno pridobiti več podatkov.
Na shemi ''A'' in ''B'' se z delilnikom el. napetosti ugotovi preklopni prag (na vratih) vezja ''trenutek začetka do konca trenutka, ko izhod vezja preklopi iz enega logičnega stanja v nasprotno stanje (npr. iz L v H ali iz H v L). Zelo realen podatek da M1 (voltmeter), ki pa po možnosti naj bo ''osciloskop'', ki je vrh osnove za analize el. vezij.
Občutljivost krmiljenja vhoda je pri logičnih vezjih zelo različna, ne glede na to, da npr. upravljajo popolnoma enako funkcijo. Pri nekaterih logičnih vezjih po vezavi upora 10M med vhod (vrata) in GND ali VCC in vhod, izhod preklopi. Pri nekaterih mora biti ta upornost upora za zanesljivo delovanje
(preklop iz enega stanja v nasprotno)
manj od k - ohm. Pri drugih pa je več 10 ali 100k-ohm. Podatek upornosti prispeva IU karakteristiko.
Analiza občutljivosti se ugotovi po primeru ''C'' in ''D'' ali tudi po primeru ''B'' na način, da se v enem primeru ''POT'' (potenciometer ''P'') priklopi kot v primeru ''C'' in v naslednjem primeru kot v primeru ''D''. To je lahko imenovan primer ''E''.
Pri analizi po primeru ''C'' in ''D'',
(ali kombinacija imenovana ''E'' tukaj je namreč v vlogi analize še micro-A ali mA) se P nastavi na najvišjo upornost (P). Upornost P mora biti v vsakem primeru dovolj velika, takšna da ob njegovem priklopu ne povzroči preklop izhoda logičnega vezja. Šele ob manjšanju upornosti P naj izhod preklopi.
Po manjšanju upornosti P, v določenem trenutku to zazna prag
(celoten potek praga od začetka do konca, ko izhod preklopi, ''odlično pokaže osciloskop v vlogi voltmetra brez proženja časovne baze'').
Ko prag zazna zmanjšano upornost (povečan el. pretok), izklopiti napajanje vezja in odklopiti P. P izmeriti z ohm -metrom, ga priklopiti nazaj (vklopiti napajanje vezja) in previdno manjšati njegovo upornost ''P'' do točke, ko izhod vezja preklopi. Ponovno odklopiti napajanje vezja in P, P z ohm -metrom izmeriti. Če je analiza opravljena v načinu ''E'' je podatek še za vklopni el. pretok, ki teče v trenutku analize.


Lp! jp

[GiovanniTheX]

Torej...
baterija 9V (8,64V), z regulatorjem dobim izhodno napetost +5,01V
Števec HEF4520BP (4-bit binar)

rezultat:

ko je clock nedefiniran LED na izhodu bliska z neko svojo frekvenco. Včasih tudi ne, vendar ko se z roko pribljižam žički, ki je povezana na clock začne spet utripati. To utripanje se neha ko clock povežem bodisi na +5 bodi si na 0V. S tem zadržim trenutno stanje izhodov. V kolikor spet odklopim zadeva žmiga naprej po svoje.
Torej ni problem debouncing oz ne-debouncing ampak je problem že prej, pred preklaplanjem clocka.

Števec je čisto nov, direktno iz IC-ele.... tako da ni zanič.
Malo sumim da je kakšna masa slabo povezana vendar po vseh pravilih ne bi smelo biti napak, saj kabel ni oksidiran, protoboard je star dober teden, nobena žička ni zalomljena,...

kakšna ideja?
lp

janez

EDIT:
na shemi sem pozabil narisati 1uF keramični (104nF) kondenzator na pinu 16 vezan na gnd.