www.elektronik.si

[KlemenD]

Pozdravljeni,

na plošči Arduino Uno se igram z različnimi možnostmi merjenja temperature. Poskusil sem že z termistorji in RTD-ji, pa so se izkazali premalo natančni za mojo uporabo. Sedaj bom probal še z thermocouple sondo. Vzel bom čip MAX31855, ki meritve sonde pretvori v SPI, ker pa z SPI-jem prej še nikoli nisem delal imam par vprašanj.

Ali lahko SPI povežem direktno na Atmega328 čip, če tega vzamem ven iz UNO plošče ?

Za mojo aplikacijo potrebujem dva merilna senzorja. Če prav razumem delovanje SPI-ja, moram za uporabo dveh MAX31855 na istem arduinu vse povezat enako, le SS pina gresta vsak po svoje. Ali to drži ?

No in pa še zadnje. V moji aplikaciji potrebujem tudi dva arduina. prvi bo zbiral podatke o temperaturi in ostalih pogojih ter jih prikazoval na enkranu, potem pa more te podatke poslat drugemu Atmega328 čipu za nadaljnjo obdelavo. Ali to gre ?

Torej, rad bi imel en Atmega328, ki bo iz dveh MAX31855 čipov preko SPI-ja odčitaval temperaturo, sam se bo pa obnašal kot SPI slave za drugi Atmega328 čip, ki bo vsake tolko (nekaj krat na sekundo) od njega preko SPI-ja zahteval te podake.

Sedaj sprašujem toliko, da vem ali naj grem v naročilo čipov in sond... SPI se bom učil potem, med samim programiranjem

Hvala,
Klemen

[damjango]

[Obelix]

Zakaj pa sploh potrebuješ dva Arduina ?

[KlemenD]

damjango hvala za odgovor
Bom danes zvecer podrobneje pogledal UART in njegovo delovanje

Obelix glede na te podatke moram s triakom krmilit en el. grelec in en motor. Za krmiljenje s triakom podrebujem "zero-cross" senzor oz. neko vezje, ki aruinu pove kdaj omrezna omrezna napetost precka 0V. To naredi tako, da vskaic ko je omrezna napetost na 0V na pin 2 poslje nek pulz, nakar sprozim interrupt funkcijo. Tukaj pa pride do dveh problemov:

1) Arduino mora bit sposoben odreagitati takoj ko dobi singal na pin2 (100 krat na sekundo) in nima casa preko SPI-ja sprasevat senzorjev po njihovem stanju.

2)Potrebujem manjsi interaktiven vmesnik na LCD-ju. Arduno pa preprosto zamrzne, ce more kaj prikazovat na LCD, med tem ko mu 100x na sekundo prozis interrupt funkcijo (preverjeno)

Tako, da je najlazja resitev preprosto vzet en Atmega cip, ki skrbi za meritve in prikaz na LCD-ju, vsake toliko pa drugemu Atmega cipu, ki krmili triak javi, kako naj se ta obnasa (glede na meritve in vnos uporabnika)

Hvala,
Klemen

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[KlemenD]

[igo]

SPI je tako enostaven komunikacijski protokol, da ga ne more nič zmotiti. Še najmanj prekinitev.
No, možno je, da Arduino prevajalnik stvari po nepotrebnem zakomplicira, zato pač napišeš svojo funkcijo.

Seveda naštudiraj sintakso glede shiftanja desno skozi Carry bit, ker jaz tako daleč še nisem prišel.

Pošiljaš po 8 bitov naenkrat:

[KlemenD]

Okej sedaj pa sem res malo zmeden... Arduino sploh ni priklopljen na nič razen na usb. Programiran je tako, da vsako sekundo izpiše ''HELLO''. Če kakšne pol metra vstran samo priklopim motor v vtičnico (ne vedno, zato morem to parkart ponovit) arduno enako zamrzne. Mislim, da se to zgodi takrat ko v vtičnici na prključek nastene manjša iskra... Takrat lahko ekstremno tihi ''pok'' slišim tudi iz zvočnokov. EM motnje ?

Vem da ima arduino velike probleme z EM polji, saj sem ga enkrat uporabljal za krmiljenje flyback transformatorja, kjer je ta stalno zamrznil če si ga imel preblizu. Ampak po tem takem bi pričakoval, da bi zamrznil tudi, če bi ga držal zraven motorja ko bi le ta deloval. Pa se ne zgodi nič ! Če zamrzne, zamrzne takrat ko motorček vklopim v vtičnico...

[Peter123]

Imaš več možnih "prenosov" motenj, dve najbolj pogosti sta:
-prenos po žici, na primer po 230V napajanju, s tem da je včasih dovolj da imata skupno samo nulo. Ponavadi se zadeva da rešit z menjavo napajalnika za arduinota.

-po "zraku" se zadeve rešujejo z "pametno" nameščenimi blokirnimi kondenzatorji, ali kovinskim ohišjem.

Za preverit je tudi ali imaš gnd napajanja povezan z ozemljitvijo?

Potem so tukaj še razni slabo izvedeni shieldi, ali pa žične komunikacije za zankami itd,... razlogov in rešitev je mnogo.

[dejko1]

Pri vklopu motorja ti ali štartni tok ali pa polnjenje kondenzatorja povzročita kar precej večje tokove kot je nazivni tok motorja, od tu EM motnja. To da moraš večkrat poskusit da zamrzne je pa zato ker je odvisno od trenutne napetosti v vtičnici pri vklopu (če vklopiš pri U=0 motnje praktično ni). Nekaj podobnega se zgodi tudi ko zadevo izklopiš, samo da takrat pride do skoka napetosti zaradi induktivnosti motorja (ta je pa odvisna od trenutnega toka skozi motor).

Pri nas smo imeli pri eni črpalki probleme da je izklop tuljav preko relejev povzročal motnje na vhodu za rotacijski enkoder. Zanimivo je bilo pa da so motnje prišle od solenoidov, ki rabijo nekaj w, medtem ko kw trofazni motor ki ga je zadeva tudi krmilila ni povzročal nobenih težav. Zadevo smo sicer potem rešili s snubberji.

Lahko tudi preveriš kaj se ti obesi - USB ali arduino. Če se ti obesi USB potem je zadevo potrebno vklopit in izklopit da spet deluje. Če je arduino potem pa reset tipka in bo spet deloval...

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[KlemenD]

[dejko1]

Daljši in tanjši kot so kabli (220V), več motenj bo na koncu...

saj to ni nič posebnega. Npr. ko na mizi vklopiš i-Con2 lotalnik se na bližnjih žicah pojavi motnja reda velikosti nekaj voltov - povsem zadosti da ti zmede komunikacijo na 5V ali resetira kakšen čip s parazitnim napajanjem.

USB je na 3.3V, tako da ga že okoli 1.5V zmoti, je pa potem čisto odvisno od firmware-a USB->RS232 konverterja ter driverja in softwarea na PC ali se celotna zadeva ob napaki obesi ali se samo ponastavi in dela lepo naprej.

Glede na to da se arduino-like čipi uporabljajo tudi v nekaterih ročnih orodjih slovenske izdelave in to direktno zraven motorja ter brez dodatnega oklopa se zadevo sigurno da narediti

Glede interruptov pa preveri da arduino knjižnica v ozdaju ne uporablja kakšnih interruptov, ki bi se tepli s tvojimi (v interruptih se je tudi potrebno zadrževati čim manj časa)... Funkcije za pošiljanje preko serijskega porta ponavadi čakajo da se znaki pošljejo in šele nato nadaljujejo z izvajanjem programa. Podobno je s funkcijami za krmiljenje displaya.

[igo]