www.elektronik.si

[lucca brassi]

Nič ne podcenjujem vendar linki ki si jih podal in opisanimi mehanizni napram Antikythera je v razmerju 1:1000000.
Praktično ne vidim modela ( mogoče nemirka in astrolab) iz katerega bi kaj takega lahko razvil

Normalno v biološkem in teničnem svetu se lahko nekako sledi razvoju neke naprave preko prototipov , uporabe , izdelave (saj niso mogli take naprave izdelati iz prve , nesmiselno je tudi da bi tako napravo uporabljali tudi samo lokalno , veliko preprosteje bi bilo napravit večji model , ki je lahko tudi natančnejši in robustnejši (res da ga je potrebno obdelat več , vendar ga je lažje )

(ulivanje brona z izpodrivanjem lažnega modela iz voska - mimogrede za bron potrebuješ kositer kar je bilo tisti čas precej redka kovina , uporabljali pa so zlitino bakera in arzena tako da je precej livarjev pomrlo tisti čas po nesreči)
takih in podobnih malenkosti je na desetine

ampak večina stvari je mogoče posnemati z opazovanjem narave in poskusi ( voda (vodne tehtnice) , plovnost (arhimedov zakon ) , vzvodi (arhimed ), spirale ( npr hišice polžev nautilus) , steklo - stranski proizvod kurjenja na pesku verjetno za taljenje kovine ali žganje opeke,....


-------------------------------------------------------------
Priporočam pa tudi ogled Pompeii ali pa Ercolanum-a.

ja je zanimiv predvsem fast fod

[Proteus]

[boriskozjan]

[igo]

Za tisti mehanizem sem izvedel pred cca 20 leti, ko je še spadal v knjigo Skrivnosti sveta (Arthur C. Clark).
Sem si ogledal dokumentarec in sem vesel, da so s sodobnimi napravami končno videli v njegovo drobovje ter razvozlali njegov namen.
Glede geocentričnosti takratnega sistema je tako, da danes sicer zlahka sestavimo planetarij z vsemi obhodnimi časi planetov, a planeti so na nebu razporejeni tako, kot jih vidimo z Zemlje. Uporabnik si bo s tistim mehanizmom dejansko lažje pomagal. Znanstveno dosledno ga lahko kvečjemu dopolnimo s heliocentričnim modelom, nikakor pa mu ne smemo odstraniti geocentričnega dela.

Glede ciklov renesans in izgub znanja je pa tako, da se "mora" zgoditi samo ena "malce večja" -rija in bomo hitro nazaj v srednjem veku.

Marsikdo še navadnega in divjega regrada ne loči več, kaj šele stotine zdravilnih zelišč in užitnih rastlin. Da namenov uporabe in potrebnih načinov priprave niti ne omenjam. S tem, da je hrana prva stvar, na katero lačen človek pomisli. Marsikdo bi pa še iz knjige list iztrgal in z njim podkuril (ali si kaj obrisal).

V izrednih razmerah je prva na udaru kultura, takoj za njo pa znanje.
Pišem statistična zgodovinska dejstva, ne mnenje.
Izredne razmere pa so lahko posledica kakšnega vulkančka, ki poskrbi za tri zaporedna leta brez letine (Krakatau 1883), kakšna solarna nevihtica (1859 je bil polarni sij viden tudi pri belem dnevu na ekvatorju), ... lahko pa so zgolj težave s kakšno skupino ljudi, ki želi naravne zakone poimenovati kar po svojem bogu (sedaj so poimenovani po znanstvenikih). OK, ukinjanja šol in kurjenja knjig je bilo skozi zgodovino kar precej, a 3. v tisočletje nekako res ne spada več.

Problem visoke razvitosti je tudi v tem, da vsi sestavljajo izdelke iz vse bolj dovršenih predpripravljenih sestavnih delov, vse manj pa je tistih, ki znajo "iz nič" izdelati prvinske sestavne dele za njih.
Pri mehaniki še nekako gre. Če se ne bo izgubilo znanje za pridobivanje kovin iz rud, se bo osnovno ulivanje in obdelovanje ohranilo.
Pri elektrotehniki se morajo ohraniti vsaj galvanski členi, magnetizem in kakšna hidroelektrarna, da bo spet sledil vzpon. Čipi? Ja, seveda.

Vsekakor med temeljna znanja vsega skupaj spada kemija (v najširšem pomenu besede), ki zmore zagotoviti zadostno čistost pridobljenih elementov in načine njihove souporabe.
Ah, ja, en tiskarski stroj se mora nujno ohraniti. Čeprav je Renesansa nastopila po letu 1300 (po obdobjih kuge, ki je ponekod pomorila 1/3 do 1/2 prebivalstva, so preživeli z optimizmom zadihali na praznih območjih), je šele prosto dostopen tisk leta 1500 dvignil znanost nad vpliv Cerkve (d.o.o. , zato z veliko začetnico) in omogočil sedanji razcvet.

Ko se stvari pomirijo in ni več potrebnih 100% ljudi za zagotavljanje hrane, se lahko spet začne vzpon civilizacije. Kakovostne knjige bodo zanamcem vsekakor olajšale vzpon, če le ne bomo pregloboko padli in jih uničili že sami.

Pa kakšno malenkost v zvezi z obstojnostjo nosilcev informacij bi bilo treba iznajti.
Upam, da bodo zanamci vsaj pismeni in razgledani. Dostikrat je namreč butelj našel kakšno dragoceno antično reč in jo uničil, ker je bil pač butelj.

[kobranka]

Pa tudi hiše so znali graditi takrat. Danes jih ali poplavi, ali odnese, mogoče odkrije streho. Kot si že napisal Človek je znal opazovati naravo in živeti z njo ne pa proti njej. Še sam se v tem primeru počutim zgolj navadna šolana budala.

Recimo, na to temo je „Andrew Marr's History of the World” tudi zanimiva serija dokumentarcev.