|
www.elektronik.si Forum o elektrotehniki in računalništvu
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Dorijan Član
Pridružen-a: Ned 22 Jun 2008 10:48 Prispevkov: 2481 Aktiv.: 12.93 Kraj: južnoprimorska
|
Objavljeno: Tor Mar 12, 2013 9:40 pm Naslov sporočila: |
|
|
MarkoM je napisal/a: |
Dorijan je napisal/a: |
Saj mislim, da zakonsko je zdaj min 16cm izolacije. |
Kak misliš zakonsko? |
Da je problem dobiti gradbeno dovoljenje za novogradnjo, ki nima izolacije v načrtu. Tistih 16cm je pa imam v spominu, da je tako "čez prst" za kameno volno da to doseže tistih PSI(e )> 0,2 W/mK.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=88520
Citiram: |
10. člen
(toplotni mostovi)
(1) Stavbe morajo biti grajene tako, da je vpliv toplotnih mostov na letno potrebo po toploti čim manjši, pri čemer se uporabljajo ukrepi v skladu z zadnjim stanjem gradbene tehnike.
(2) Toplotni mostovi z zunanjo linijsko toplotno prehodnostjo PSI(e )> 0,2 W/mK po standardu SIST EN ISO 14683 iz preglednice 2 Priloge 1 niso dovoljeni, razen če se dokaže, da se vodna para pri projektnih notranjih pogojih na mestih toplotnih mostov ne bo kondenzirala.
11. člen
(zahteve za okna)
(1) V ogrevanih stanovanjskih in poslovnih prostorih stavbe se smejo uporabljati okna s toplotno prehodnostjo zasteklitve največ 1,1 W/m2K. Toplotna prehodnost celotnega okna (stekla in nosilnega okvirja) sme biti največ 1,3 W/m2K, razen v poslovnih objektih pri uporabi oken s kovinskim okvirjem, pri katerih je dovoljena vrednost toplotne prehodnosti največ 1,6 W/m2K. Za industrijske stavbe veljajo vrednosti, določene v preglednici 1 Priloge 1 tega pravilnika.
(2) Toplotna prehodnost zunanjih vrat ne sme biti večja od 1,8 W/m2K.
(3) V neogrevanih prostorih s temperaturo pod 15 °C je na ovoju stavbe dovoljena uporaba steklenih prizem, vendar le do 30% površine zidu.
(4) Toplotna prehodnost dela ovoja stavbe na mestu, na katerem je vgrajena omarica za rolete ali druga senčila, vključno s pogoni in napravami za njihovo upravljanje, ne sme biti večja od 0,6 W/m2K.
(5) Zahteve tega člena ne veljajo za zaprte izložbene prostore, ki omejujejo zaprt izložbeni prostor, in za steklena vrata, ki so del vetrolova. |
_________________ Če nekaj deluje, razstavi in ugotovi zakaj. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Bozo Član
Pridružen-a: Čet 08 Jan 2004 9:21 Prispevkov: 649 Aktiv.: 2.92 Kraj: Novo mesto
|
Objavljeno: Tor Mar 12, 2013 10:33 pm Naslov sporočila: |
|
|
Preživljam prvo zimo s talnim ogrevanjem v bloku. Lansko leto sem tudi nekaj poslikal in dal na forum. Ker sem v bloku sem naredil suhomontažni sistem Uponor. Na tleh je stiropor kateri ima utore za cevi. V utore se postavi sevalna pločevina ter cev. Na to se položi fermacell plošča 2x10mm torej 20 ali 25 mm in nato ploščice ali parket. Imam oboje, kopalnica, hodnik in kuhinja ploščice ter 20mm frmacella, v sobah parket in 22,5mm fermacella. Plošče so različne debeline da je na koncu prišlo vse ravno in ni zoba med keramiko in parketom. Parket je 10mm. Sistem je hitro odziven, že v pol ure se čuti da dela. V vseh prostorih imam sezorje v tleh in v prostoru. Kurim na zemeljski plin. Plinska peč je Junnkers. Peč je regulirana s sobnim termostatom kateri ima omejevalnik temperature, torej temperatura ne gre čez željeno. Ko se temperatura v prostoru bliža željeni se temperatura vode počasi zmanjšuje, obtočna črpalka deluje skoz. Prostori so izbalansirani ročno na razdelilni postaji. Obstaja možnost elektronskega balansiranja, samo pri meni je vsega premalo (dvsobno stanovanje 60 kvadratov). Enkrat sem naštimal in je sedaj mir. V prilogi prilagam sliko sistema za spremljanje temperature, kateri bo doživel še nekaj dodelav. Imam željeno temperaturo 21 stopinj v dnevnem prostoru, ki je ena celota s kuhinjo. Sem v kratkih rokavih celo zimo.
Opis: |
|
Velikost datoteke: |
2.61 MB |
Pogledana: |
2 krat |
|
_________________ LP
Božo |
|
Nazaj na vrh |
|
|
silvo_v Član
Pridružen-a: Pon 11 Jul 2005 22:00 Prispevkov: 146 Aktiv.: 0.66 Kraj: Domžale
|
Objavljeno: Sre Mar 13, 2013 9:46 am Naslov sporočila: |
|
|
igor_k je napisal/a: |
Citiram: |
Pridružujem se vsem, ki menite, da je regulacija ogrevalnih krogov pri talnem ogrevanju nesmiselna. |
Se strinjam, če te notranja temperatura ne zanima in nisi občutjiv na spremembe.
Za mene je samo vremensko vodena regulacija premalo. |
Verjetno nisem bil dovolj jasen. Menim, da ni potrebna regulacija posameznih ogrevalnih krogov.
Vsak ogrevalni krog ima svoj ročni ventil, s katerim se nastavlja pretok vode skozi krog. S tem ventili se nastavijo različni pretoki in s tem temperature po prostorih. Ko je to nastavljeno, spremembe skoraj niso več potrebne. S poskušanjem sem našel tudi ustrezno krivuljo. ki zagotavlja enakomerno ogrevanje glede na zunanjo temperaturo. Res pa je, da sem moral krivuljo preteklo zimo dvakrat ali trikrat malenkostno korigirati.
Lp, Silvo
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
MarkoM Član
Pridružen-a: Tor 12 Sep 2006 15:29 Prispevkov: 2825 Aktiv.: 13.23 Kraj: Lovrenc na P.
|
Objavljeno: Sre Mar 13, 2013 10:43 am Naslov sporočila: |
|
|
Dorijan je napisal/a: |
Da je problem dobiti gradbeno dovoljenje za novogradnjo, ki nima izolacije v načrtu. Tistih 16cm je pa imam v spominu, da je tako "čez prst" za kameno volno da to doseže tistih PSI(e )> 0,2 W/mK. |
Aha, samo, da je v načrtu...
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
igor_k Član
Pridružen-a: Pon 19 Jul 2004 11:44 Prispevkov: 992 Aktiv.: 4.47 Kraj: Rače
|
Objavljeno: Sre Mar 13, 2013 4:16 pm Naslov sporočila: |
|
|
Citiram: |
Verjetno nisem bil dovolj jasen. Menim, da ni potrebna regulacija posameznih ogrevalnih krogov. |
Sam napisal, kakor za koga. Za mene je, če imaš hišo, ki ima več sob in so hkrati v uporabi. Kako boš drugače zagotovil, da bo v vseh sobah željena temperatura?
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
grega09 Član
Pridružen-a: Pet 24 Okt 2014 11:17 Prispevkov: 392 Aktiv.: 3.42
|
Objavljeno: Sob Mar 17, 2018 9:02 am Naslov sporočila: |
|
|
Obujam staro temo.
Malo me zanima, kako imate rešeno regulacijo talnega gretja v primeru uporabe kamina in tudi sončnih pribitkov na južnih straneh.
Ker je danes (skoraj) vsaka toplotna črpalka in talno gretje vodeno preko vremenske regulacije, je v primeru uporabe kamina posledica dvig temperature v prostoru, kjer je kamin, ker zunanje tipalo ne zazna, da smo zakurili kamin oz., da sije močno sonce.
Uporaba termostata v prostoru, kjer je kamin lahko povzroči izklop ogrevanja v drugih prostorih.
Malo me zanima način regulacije preko tipanja zunaje temperature in razlike med dvižnim in povratnim vodom talnega gretja. Preko te razlike bi se dalo oceniti, če je v hiši kakšen drug izvor toplote in nato korigirati temperaturo dvižnega voda.
Te dni sem malo iskal informacije na sejmu Dom in za ta primer nisem zasledil neke pametne in enostavne rešitve. Vsi so mi odgovorili, da če zakuriš kamin je normalno posledica dvig temperature v tistem prostoru, kar lahko reguliraš z odpiranjem oken. Pripiranje zank ne pomaga kaj veliko zaradi velike vztrajnosti sistema.
Ima kdo kakšen pameten predlog?
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
solomojster Član
Pridružen-a: Tor 18 Maj 2010 12:26 Prispevkov: 845 Aktiv.: 5.01 Kraj: NOVA GORICA
|
Objavljeno: Pon Mar 19, 2018 10:33 pm Naslov sporočila: |
|
|
Kot so že vsi pred mano ugotovili ,da pripiranje posameznih zank ni smiselno. Dvižni vod reguliran po zunanji temperaturi in primerna krivulja ogrevanja igrata glavno vlogo.
Mogoče še malo predvidevanja pri polaganju cevi.
Spalnice ,ki naj bi bile nekoliko hladnejše imajo pri meni razmak 20 cm ,dnevna in kuhinja( južna stran) 15 cm in kopalnica z najkrajšo zanko (najmanj m2) na 12 cm.
Tako je kopalnica najtoplejša ,kljub temu da se vse zanke napajajo po istem dvižnem vodu.
Uporaba kamina je pri nas minimalna saj je poraba kakšen meter drvi na sezono. Najbolj je uporaben v prehodnih obdobjih (takrat je talno še izklopljeno), kopalnico pa takrat grejemo radijatorsko. Tudi sobe kakšne pol urce zvečer.(z radiatorji)
Pri izbiri kamina mogoče zanimiv podatek, koliko moči odda v minimalnem priprtem stanju. Naša "rika fox " omogoča minimalno porabo drvi in akumulacijo toplote v akumulaciski kamen s katerim je obdana. Obstajajo tudi toplovodni kamini ki v prostor spustijo 30 % energije z ostalim pa segrevajo vodo.....
Sončni dobitki ,kuhanje ,peka kruha ,likanje nekoliko res dvignejo temperaturo vendar ni panike, ker so to prostori ,kjer se pri 23 stopinjah lepo počutimo.
Pri mikroprocesorskem pripiranju zank ,vplivaš na hiravlično uravnoteženje. (pretoki) Sam sem to nastavil ,pred desetimi leti ročno in še danes je ostalo tako.
Tako zgleda pri nas na Primorskem.
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
grega09 Član
Pridružen-a: Pet 24 Okt 2014 11:17 Prispevkov: 392 Aktiv.: 3.42
|
Objavljeno: Pon Mar 19, 2018 11:00 pm Naslov sporočila: |
|
|
Se strinjam z enostavnostjo in tudi sam želim izvesti zadevo čimbolj enostavno.
Je pa treba nekaj upoštevati. Nimam namena vgrajevati radiatorjev in primarni ogrevalni vir bo talno gretje povsod vezano na toplotno črpalko voda-voda. Tako, da bo treba tudi prehodna obdobja pokriti z njim.
Kamin je namenjen za uživanje ob ognju (tako smo navajeni in se nočemo odpovedati) in redundanco, kot rezervni ogrevalni vir. Kamin bo stal čisto za sebe in ne bo vezan v ogrevalni sistem.
Ker sem sam poračunal izgube objekta se nagibam k šibkejši toplotni črpalki in špice pokriti s kaminom. Tiste par dni, ko se pojavijo res ostre nizke temperature se pač malo zakuri.
Druga stvar je pa lokacija. Ti si omenil primorsko, jaz sem iz Štajerske, kar vseeno malo vpliva na minimalne temperature in njihovo trajanje.
Še vedno me zanima, če kdo pozna sistem regulacije, ki bi tipal tudi povratni vod talnega gretja. Tu bi se moralo zaznati, če so kakšni dobitki v objektu in nato prilagoditi temperaturo dvižnega voda.
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
solomojster Član
Pridružen-a: Tor 18 Maj 2010 12:26 Prispevkov: 845 Aktiv.: 5.01 Kraj: NOVA GORICA
|
Objavljeno: Pon Mar 19, 2018 11:14 pm Naslov sporočila: |
|
|
Naša plinska peč segreva dvižni vod, ko se povratni vod vrača ohlajen v peč. Hitrost ohlajanja je odvisna, tudi od sončnih pribitkov, kamina, likanja itd.
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
damo Član
Pridružen-a: Čet 31 Jul 2003 13:45 Prispevkov: 2008 Aktiv.: 9.04 Kraj: Krško
|
Objavljeno: Tor Mar 20, 2018 9:11 am Naslov sporočila: |
|
|
Kot sem že napisal, jaz reguliram temp. dvižnega voda z enostavnim termostatom. 2x na sezono dvignem oz. spustim za stopinjo ali dve.
Imamo tudi kamin, ki ga kurim cca 80-100x v sezoni. Zakurim popoldne oz. čez vikend cel dan, pokurimo 1-1.5m3 drv.
Ker je hiša dobro izolirana, je temperatura tal le 23stopinj, medtem ko je v prostorih cca 22st. Ko zakurim kamin, se temperatura dvigne in talno ne oddaja več toplote. Toplota iz kamina mi gre še po stopnišču v zgornje nadstropje.
Torej, regulacija maksimalno enostavna, brez kompliciranja. Zanke so vse odprte na max. V kopalnici je še el. lojtra, da malce dogreje prostor.
Res pa je, da temperatura v dnevni sobi, kjer je kamin, ni stabilna na desetinko, oz. ko zakurim niti v rangu stopinje. Je pa za moj občutek čisto ok, "saj se mora občutit, da se kuri kamin".
Tako imamo že 8 let in ne mislim nič spreminjat. Primarni vir imam moči 2x2kW, vendar letošnjo sezono ni deloval niti minute na polni moči. (poraba na grelcu 1: cca 3700kWh, na grelcu2: 0.00 kWh).
_________________ Dobrga štromarja samo slab šnops strese! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
grega09 Član
Pridružen-a: Pet 24 Okt 2014 11:17 Prispevkov: 392 Aktiv.: 3.42
|
Objavljeno: Tor Mar 20, 2018 11:43 am Naslov sporočila: |
|
|
Če prav razumem objekt ogrevaš preko dveh električnih grelcev, ki ima vsak moč 2 kW? Dodatno pa kuriš kamin?
Kakšno imaš pa izolacijo oz. strukturo ovoja objekta in koliko neto m2 ogrevaš?
O samoregulaciji talnega gretja sem že slišal in bral, vendar me zanima, iz prakse kako se pozna, ko nek drug ogrevalni vir toliko ogreje prostor, da talno gretje nima več velikega efekta. Energija ostane v mediju v ceveh in dvižnega voda ni potrebno toliko dogrevati. Sumim, da se to lahko izboljša z manjšim zalogovnikom za talno gretje, ki bi vračalo odvečno energijo v zalogovnik.
S tem, da ne bi merili temperature na dvižnem vodu ampak v zalogovniku. To temeperaturo pa bi enostavno prilagajali preko vremenske regulacije.
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
damo Član
Pridružen-a: Čet 31 Jul 2003 13:45 Prispevkov: 2008 Aktiv.: 9.04 Kraj: Krško
|
Objavljeno: Čet Mar 22, 2018 1:41 pm Naslov sporočila: |
|
|
Ja, imam 3fazni grelec 3x2kW, vezan v zvezdo. En grelec sploh ni vezan, ostala dva pa imata vsak svoje stikalo in el. števec ter skupni termostat.
Dodatno kurim kamin, porabim 1-1.5m3 drv na sezono.
Ko temp. prostora doseže temp. tal, ni več toplotnega toka, torej ni odvzema toplote iz talnih zank.
Ko temp. zraka preseže temp. tal, ti pa zanka odvaja toploto v druge prostore. Vsaj teoretično, v praksi nebi vedel povedat ali je ta prenos omembe vreden.
Tvoj zalogovnik je par deset ton betona v estrihih, zato ne vidim smisla vgrajevati dodatnega.
_________________ Dobrga štromarja samo slab šnops strese! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
solomojster Član
Pridružen-a: Tor 18 Maj 2010 12:26 Prispevkov: 845 Aktiv.: 5.01 Kraj: NOVA GORICA
|
Objavljeno: Čet Mar 22, 2018 7:56 pm Naslov sporočila: |
|
|
V kolikor bi se odločil samo za talno bi napravil dva ogrevalna kroga . Tako bi v prostoru kjer so solarni dobitki, lahko talno izključil (našo hišo je danes sonce držalo na 20 stopinj - južna stran - talno je že izklopljeno) v severni strani hiše, kjer pribitkov ni bi pa ogreval z ločenim ogrevalnim krogom . Tudi temperaturo bi lahko bolje kontroliral. Tudi ko bi ogreval s kaminom bi lahko talno v tem prostoru izklopil.
Severno stran bi pa lahko ogreval z zunanjim "talnim gretjem- stenskim- indijanskim."
Še posebej če imaš dolgo kurilno sezono.
Ko solarnih dobitkov ni ,ko se nam ne da kuriti kamina pa sistem voda voda.
Danes je solarni kolektor za sanitarno vodo prisopihal na 63 stopinj.
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
grega09 Član
Pridružen-a: Pet 24 Okt 2014 11:17 Prispevkov: 392 Aktiv.: 3.42
|
Objavljeno: Ned Mar 25, 2018 11:53 am Naslov sporočila: |
|
|
damo je napisal/a: |
Ja, imam 3fazni grelec 3x2kW, vezan v zvezdo. En grelec sploh ni vezan, ostala dva pa imata vsak svoje stikalo in el. števec ter skupni termostat.
Tvoj zalogovnik je par deset ton betona v estrihih, zato ne vidim smisla vgrajevati dodatnega. |
Kako pa izgleda fizična izvedba grelca na talno gretje? Je vstavljen v kakšen manjši zalogovnik, kjer greješ vodo talnega gretja? Pravzaprav me zanima kako izgleda izmenjevalec, kjer je montiran grelec. Ali je samo pretočni je glavna cev talnega gretja priključena nanj?
Glede funkcije estriha kot zalogovnika se strinjam, vendar se moraš sprijazniti z nihanjem temperature v prostoru, ker prekineš dovod tople vode medtem, ko se TČ ustavi. Kakšno je pa to nihanje, je pa res odvisno od mase estriha in zidov objekta. Medtem, ko klasični zalogovnik ti pa ohranja temperaturo v prostoru bolj konstatno in še število vklopov TČ zmanjšaš. Pri toplotni črpalki ne rabiš velikega, cca. 200 L in že rešiš marsikaj.
Je pa res, da sam imam manj prostora v kotlovnici in bi šlo to samo, če bi imel zalogovnik tople sanitarne vode in zalogovnik talnega gretja enega nad drugim. Se pa tudi sam sprašujem, če mi je tega treba in kako se v realnosti občutijo tista nihanja temperature.
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
damo Član
Pridružen-a: Čet 31 Jul 2003 13:45 Prispevkov: 2008 Aktiv.: 9.04 Kraj: Krško
|
Objavljeno: Ned Mar 25, 2018 6:40 pm Naslov sporočila: |
|
|
Evo slike moje peči za lažjo predstavo. Spodaj je "riklauf", noter je bakrena cev, naluknjana po celi dolžini in na koncu zaprta.
In ja, sponke na grelcu še niso zaščitene (tudi ne vem, kdaj bojo, itak so na 170cm, tam pa froci ne dosežejo).
Opis: |
|
Velikost datoteke: |
95.93 KB |
Pogledana: |
38 krat |
|
_________________ Dobrga štromarja samo slab šnops strese! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu Ne, ne moreš pripeti datotek v tem forumu Ne, ne moreš povleči datotek v tem forumu
|
Uptime: 48 dni
Powered by phpBB © 2001, 2005 phpBB Group
|