www.elektronik.si

[trot]

Gledam datasheet od MAX6674, ki se uporablja za merjenje temperature s termoparom. Ločljivost je 0,125°C, napaka meritve pa kar +-2°C (v območju od 0 do 128°C). Kako je lahko tako velika napaka meritve, če pa že ima kompenzacijo hladnih spojev.

[jur]

Nekje na maximovem webu (application notes o AD konverterjih) je lepo razloženo, kakžna je razlika med resolucijo, preciznostjo, linearnostjo in podobnimi izrazi. Te stvari so prisotne ne glede na kompenzacijo priključkov termočlena. Generalno gledano je posledica to, da boš težko meril temperaturo na omenjenih 0.125 stopinje natančno.

Jur

[trot]

Kaj pa je potem razlika med tem čipom in enim, ki je vgrajen v kupljenem merilniku in meri z napako 0,5°C?

[jur]

Razlika je v znanju, kako implementirati zadevo, da bo kazala točno. Application note od chipa ni dovolj. Potrebno je pregledati še cel kup drugih zadev. O tem, kako delujejo A/D pretvorniki, kako se softwersko korigira napako, kako se produkt kalibrira, kako mora biti narejena tiskanina, napajalnik, referenčne napetosti. Če strpaš precizno vezje iz application notesa na protoboard, bo po navadi delovalo tako, da dol padeš.

Vprašanje pa je, kako meri kupljen merilnik z napako 0.5 C. Ali res meri na celem obsegu z to napako, morda meri maksimalno samo z resolucijo samo 0.5 C. Morda ima vgrajen drugačen čip. Podobna zadeva je digitalno kljunasto merilo. Stvar deluje zelo točno in ponovljivo. Elektronika je specifično narejena za ta namen in zato deluje, kot mora. Načeloma lahko narediš digitalno kljunasto merilo tudi doma. Ampak ne bo niti točno, niti ponovljivo, predvsem pa ne bo majhno.

Jur

[trot]

Tukaj ( http://www.omega.com/techref/colorcodes.html ) piše, da je standardna napaka termopara tipa K 2,2°C

Kako pa je narejena ta kompenzacija hladnega spoja? A lahko vzamem en "super natančen" AD pretvornik, kompenzacijo pa naredim sam?

[jur]

Za take temperature (–210 to 1200°C) 2.2 stopinje napake ni veliko.

Implementing Cold-Junction Compensation in Thermocouple Applications:
http://www.maxim-ic.com/appnotes.cfm/appnote_number/4026

"There are, however, some disadvantages to using thermocouples, notably its lack of linearity". Če imaš nelinearen senzor, ti ne pomaga noben superprecizen A/D pretvornik. Zelo natančno boš zmeril napačen rezultat.

Jur
_____________
Glej figure 3 v prej omenjenem dokumentu.

Nazadnje urejal/a jur Tor Maj 22, 2007 12:37 pm; skupaj popravljeno 2 krat

[GJ]

[snow]

[jur]

Še bolj enostavno je, če vzameš nekaj takega: http://www.microchip.com/stellent/idcplg?IdcService=SS_GET_PAGE&nodeId=1335&dDocName=en022149
9-12 bitno, typical accuracy okoli 0.5 stopinje.

Če hočeš manjšega, je tale v sot23 ohišju: http://www.microchip.com/stellent/idcplg?IdcService=SS_GET_PAGE&nodeId=1335&dDocName=en020950

Tabela: http://www.microchip.com/ParamChartSearch/chart.aspx?branchID=9001&mid=11&lang=en&pageId=79

Jur

[GJ]

[trot]

[GJ]

[trot]

Ne vem. Mogoče temperaturo merilnika samega?

[jur]

Na primer K člen ima za temperaturo od –270 do 1372°C izhodne napetosti od –6.458 do 54.886 mV. Kratek stik na priključnih klemah bo dal 0 mV, kar je temperatura (izračunano na oko in na prste) - 40 stopinj.

-270 °C = -6mV
1372°C = 54.886 mV

na oko: 0 mV =2x*3bc/2 = -40°C

Jur

[GJ]