pajo je napisal/a: | ||
Očitno nisi šel nikoli skozi ta pekel. Zato teško sodiš. |
pajo je napisal/a: |
Zakaj brez malice? Preprosto zato, ker so bile tam "hijene" in na te "hijene" sem postal "alergičen". Takšne hinavščine na kupu takrat ni bilo mogoče več gledati, kaj šele poslušati, se "pod prisilo" družiti z njimi. Te mine vsak tek. Kaj boš s tako "malico", ki ti poje več energije in živcev, kot pa je dobiš s samo malico? Dejansko te sama malica izčrpava.
Po drugi strani ni bilo več živcev, ni bilo energije, da bi poslušal vsakodnevno pametovanje podobno gostilniški debati, kaj bi, če bi,... hvalisanje nekoga na svoj lastni račun. Po malici pa slišiš "rožljanje" noža, ki ga slej ko prej dobiš v hrbet. In to dan za dnem, od nekaj deset sodelavcev, ... Seveda ne pozabiti reševanja problemov drugih s polnimi usti. Tudi tega je bilo. |
pajo je napisal/a: |
Tudi alergije se zdravi. In če si na nekaj alergičen, pač to odstraniš iz "jedlinika" ali prilagodiš svoj življenjski slog. Jaz sem svojo "alergijo" pač "zdravil" na način, ki je za nekoga butast.
Ne gre pa, da bi svoje težave reševal javno, pred vsemi, nekoga napadal, poniževal, ga pošiljal v deželo... rodno. Tudi, če si totalno v rovtah... ta zadnjih, ker potem je še hujše, ker "hijene" zavohajo "kri". Potem gre lahko še sam bolj strmo navzdol, ker slej ko prej prideš do šefa. In verjemite, če se spomnim faze do tistega "manjkajočega stavka", sem se počutil podobno, kot bi bil v bazenu, pod vodo. Slišiš, da se nekaj dogaja. Besede sicer prihajajo do tebe, jih slišiš, razumeš nič, ker ne razumeš več nič, ti postane vseeno. Če bi prišel "sprožilec" v tistem trenutku, bi res dal odpoved. Marsikdo bi verjetno odreagiral drugače, poslal koga v deželo...rodno, komu naložil batine, grozil,... ne vem, ljudje smo si različni. Ko sem šel iz pisarne šefa, sem imel manj pojma, kot ko sem šel noter. Zadeve v službi so se takrat nekako rešile. Kako? Ne vem. Je pa res, da je bil vmes vikend-pa nisem delal, da ne bo pomote. Verjemi, da kljub temu, da te ne poznam, glede na tvoje komentarje, bi rekel, da midva najverjetneje ne bi nikoli skupaj malicala. Mogoče enkrat-prvič in zadnjič. Pa ne mislim s tem nič slabega. Tako kot ti nisem vzel za slabo, da sem "butl". Mnenje pač. Veš, počasi se polni ta posoda, niti ne opaziš. Ko opaziš, jo je še težje izprazniti in istočasni paziti, da se slučajno kje hudič ne polni. Če je pa polna... potem pa že kot rečeno. Še vedno govorimo o izgorelosti. |
Iztok_Š je napisal/a: |
Obvezno si vzemite čas zase, za svojo družino in predvsem za otroke, tisti katerih jih imate. Vedno boste imeli občutek, da ste še premalo časa preživeli skupaj, čeprav zase ne morem tega reči. Ko odrastejo je prepozno, zato tega NE ZAMUDITE. Noben denar ni tega vreden. |
Krampus je napisal/a: |
Vse skupaj pri 57 letih. |
Iztok_Š je napisal/a: |
1. Izbrisal sem GSM številko iz vseh objav in dopisov 2. Na GSMu ne dvignem niti enega klica v kolikor številke nimam v spominu telefona. 3. Omejil sem čas dosegljivosti na GSMu za VSE, razen za prijatelje in družino, od 9-16h kasneje SMS. Na stacionarnem prav tako. 4. Kdor kliče na stacionarni telefon v firmo in po domače zgolj zbira informacije z očitnim namenom nakupa recimo v ZDA. Take sedaj prepoznam že po nekaj besedah. Izgovorim se, da si žal ne morem vzeti več časa, da bi mu to razložil bom pa z veseljem odgovoril na njegov email. Kdor me rabi si bo definitivno vzel čas in pisal. Spoznal sem, da je to enkratno prvo sito resnih strank in takim, ki se potrudijo se dejansko posvetim. Izplen je veliko višji in število jalovih ponudb se je zmanjšalo za najmanj polovico. Efekt pa je višji kot prej. 5. Dolg dopust v enem kosu, najmanj en mesec in to že od študentskih let. To je zame pravzaprav največja nagrada za garanje preko leta, ki si jo privoščim in mi daje energije za celo leto. Obvezno si vzemite čas zase, za svojo družino in predvsem za otroke, tisti katerih jih imate. Vedno boste imeli občutek, da ste še premalo časa preživeli skupaj, čeprav zase ne morem tega reči. Ko odrastejo je prepozno, zato tega NE ZAMUDITE. Noben denar ni tega vreden. |
Citiram: |
Prazen kozarec kislih kumaric Kumarice vlagamo jeseni in zadeva je zelo preprosta ….Ampak odločila sem se, da z vami, ki prebirate moje zgodbe, ne bom delila recepta za vlaganje kumaric, pač pa bom delila tole, kar je nedolgo nazaj priromalo v moj elektronski nabiralnik… Profesor je stal pred svojimi študenti. Predaval je filozofijo. Ko je začel z uro, je namesto besed pred sebe postavil velik prazen kozarec, v katerem so bile nekdaj najbrž prav okusne, domače kisle kumarice. Odvil je pokrov in ga napolnil z žogicami za golf. Potem je vprašal študente: “Kaj se vam zdi, je ta kozarec že poln?” Vsi so se strinjali, da je kozarec poln. Profesor je nato vzel škatlo kamenčkov in jih vsul v kozarec in ga rahlo pretresel. Kamenčki so zapolnili prazen prostor med belimi žogicami. Spet je vprašal študente ali je kozarec poln.”Ja, seveda,” so se strinjali študenti. Potem je profesor vzel v roke škatlo drobnega peska. Ko ga je počasi stresal v kozarec, je pesek zapolnil še vse preostale prazne kotičke med žogicami in kamenčki. Še enkrat je vprašal študente: “Kaj se vam zdi je kozarec poln?” Še enkrat so enoglasno odgovorili: “Kozarec je popolnoma poln.” Pa je profesor izpod katedra vzel do roba polno skodelico kave in jo počasi zlil v kozarec. Kava je prepojila droben pesek. Študenti so se zasmejali. Sedaj je profesor rekel študentom: “Ta kozarec predstavlja vaše življenje. Žogice za golf so tiste pomembne stvari v vašem življenju; družina, otroci, zdravje, vera in vse tisto kar vas veseli in izpopolnjuje. Kamenčki predstavljajo druge stvari, ki so za vas prav tako pomembne: služba,hiša oziroma stanovanje,avto. Pesek pa predstavlja vse tiste male stvari, ki ostanejo. Če napolnite kozarec s peskom ni prostora za kamenčke in žogice za golf. Podobno se dogaja v življenju. Če porabite ves svoj čas in energijo za nepomembne opravke, nikoli ne boste imeli prostora in časa za pomembne stvari. Svetujem vam, da skrbite za stvari, ki vam pomenijo zadovoljstvo in srečo,” je zaključil govor profesor. Dodal je še: “Igrajte se s svojimi otroci. Najdite čas in pojdite k zdravniku. Peljite partnerja na večerjo. Uživajte kot da imate spet 18 let. In bodite prepričani, da vam bo še vedno ostalo dovolj časa za pospravljanje. Zato vam še enkrat svetujem, da najprej poskrbite za žogice. Te stvari so za vas resnično pomembne. Razmislite. Dajte prednost tistemu, kar vam pomeni največ. Vse ostalo je pesek.” Študentka iz prve vrste je dvignila roko in vprašala: “Kaj pa predstavlja kava?” Profesor se je zasmejal.”Všeč mi je, da ste mi zastavili to vprašanje! Kavo sem zlil v kozarec zato, da vam dokažem naslednje …ne glede na to, kako polno je vaše življenje, vedno vam ostane še toliko časa, da spijete kavo s prijateljem!” Študenti so zaploskali profesorju in z nasmehom zapustili predavalnico. Ko se vam zdi, da je dan prekratek, se spomnite na to zgodbo. Poiščite miren kotiček in spijte kavo. Če pa se boste srečali še s prijateljem ali znancem, bo pa kava še toliko boljša. |
pajo je napisal/a: |
Kot kaže izgorelost ne obstaja.
Ste me prepričali. Obstajamo samo "butli". Pa uživajte v "malci". Edit: Pa ne pozabit kakšen vic na račun stare vojske, tabornikov, starega vajeništva,...pa ne pozabit na Mirka in Slavka. Veste, vse to je "res najbolj primerljivo" z današnjim tempom življenja. Sem prej pozabil: "Pa naj vam tekne." |
vpeter je napisal/a: | ||
|