frenki je napisal/a: | ||
Hudooooo ... ![]() ![]() |
Proteus je napisal/a: |
No tooo ....
https://www.youtube.com/watch?v=AttKPD53OLo |
mosqito je napisal/a: | ||
Nič privezan, brez rezervnega padala, ... |
mosqito je napisal/a: |
Hmmm... Ampak na preprostih problemih pa kar deluje. |
frenki je napisal/a: | ||
Presenetljivo dobro ... če se bo pa še iz množične uporabe kaj naučil/a ![]() |
chat.openai.com je napisal/a: |
Bilo je nekoč, v neki oddaljeni kraj, živel je človek po imenu Pavel. Pavel je bil bolestno obseden z urejanjem in zbiranjem stare šare. Vse, kar je kdajkoli dobil, ga je takoj sortiral in razvrstil po različnih kategorijah in podkategorijah. Njegova hiša je bila polna starih konzerv, pločevinastih kozarcev, starih kovčkov, kovancev in vsega drugega, kar bi lahko kdajkoli spremenilo v šaro, ki so bili na svojih mestih, natančno razvrščeni. Pavel je bil zelo natančen in zelo zahteven, saj je želel imeti vse stvari natančno organizirane in razvrščene. Njegovo življenje se je vrtelo okoli tega, da je nenehno sortiral in razvrstil svoje zbirke. Vendar pa, čeprav je bil Pavel zelo uspešen v svojem poslanstvu, da bi imel vse stvari natančno organizirane, se je njegovo življenje v resnici sesulo. Njegova obsedenost z urejanjem in zbiranjem je prevladala nad vsemi drugimi stvarmi v njegovem življenju, tudi nad njegovo družino in prijatelji. Njegova žena in otroci so ga zapustili, saj niso mogli več prenašati njegovega čudnega vedenja, in njegovi prijatelji so ga začeli izogibati, ker so se bali, da bodo morali prisluhniti njegovim neštetim zgodbam o njegovih zbirkah. Pavel se je končno znašel sam, v hiši polni stare šare, ki jih ni bil sposoben deliti z nikomer. Njegovo srce je bilo polno žalosti in osamljenosti, vendar ni mogel prenehati sortirati in zbirati. Bil je prepričan, da bo nekoč našel nekaj tako dragocenega in neverjetnega, da bo vse spremenilo, in da bo lahko začel živeti normalno življenje. Pavel se je odločil, da bo odprl muzej stare šare, vendar mu ni uspelo zbrati dovolj denarja in podpore za projekt. Njegovo življenje se je nadaljevalo v osamljenosti in žalosti, vedno bolj zaprt v svoj svet sortiranja in zbiranja. Njegova hiša je postajala vse večja in večja, saj je vedno kupoval nove kose za svoje zbirke, vendar se ni nikoli zdel zadovoljen. Njegovi dnevi so bili dolgi in osamljeni, saj ni imel družine in prijateljev, s katerimi bi lahko delil svojo strast. Pavel se je začel spuščati v depresijo in njegova obsedenost z zbiranjem in sortiranjem se je začela spreminjati v nekaj patološkega. Njegove zbirke so postajale vse večje in večje, vendar se ni nikoli počutil zadovoljnega. Njegovo življenje se je končalo tragično, saj je storil samomor, ki ga je pripeljal občutek osamljenosti in nezadovoljstva. Pavel ni nikoli našel tistega dragocenega kosa, ki bi lahko rešil njegovo življenje in ga spremenil v srečnega človeka. Njegove zbirke so ostale v njegovi hiši, kot spominek na njegovo življenje, ki ga je porabil za nekaj, kar ga ni prineslo sreče. |