www.elektronik.si

[benc]

Sem še malo preverjal in odkril, da na diodnem elementu FCH10A6 prevaja v obe smeri. Če prav razmem naj bi se obnašal kot dve diode povezani na srednji pin torej v eni smeri ne bi smel prevajati.
Torej je verjetno v tem problem ali pa še kje drugje.

Ali lahko vežem kar dve diode za preizkus namesto tega elementa?

[jjakob]

Lahko, vendar morata biti schkottkyevi ter z enakim ali večjim max. tokom ter napetostjo. Ustrezne bi verjetno našel v PC napajalniku.

[benc]

Ali bi bil tak primeren http://pdf1.alldatasheet.com/datasheet-pdf/view/195845/GTM/GESBL1040CT.html

[benc]

Ni to krivo. Sedaj ko sem ga odlotal pa čisto drugače kaže. V eno stran ne prevaja, v drugo pa je upornost nekje 200 ohmov.

[matic_scetinec]

Zdravo!

Benc, ali imaš osciloskop?

LP

[benc]

[jur]

Instrument (voltmeter), ki ga uporabljaš, v napajalniku, ki ga popravljaš kaže narobe že v osnovi. Pravilno ti instrument kaže 220 voltov izmenično napetost in istosmerne napetosti (na velikem kondenzatorju) in na izhodu.

Napetost 220 Voltov ima dve vrednosti. Srednjo kvadratno, oziroma RMS (Root mean square), ki predstavlja integral površine sinusne krivulje. Druga napetost je maksimalna napetost. To predstavlja temensko vrednost (peak) od sinusa. Pri sinusu je to (matematično ozadje, ki ni bistveno) pomnoženo z korenom iz dva. 220 voltov ima torej najvišjo napetost 220 * 1.41 = 311 voltov. Za to napetost morajo biti dimenzionirani vodniki in komponente (predvsem kondenzatorji).

Ko usmeriš 220 voltov in gor obesiš kondenzator, se bo napetost dvignila na maksimalno. Kondenzator ima lastnost, da se napolni do maksimalne napetosti, ne do srednje (RMS), v tvojem primeru se zaradi okvare napajalnika ne prazni in zato mora kazati okoli 311 voltov.
Če za to napetost primeš z roko, je za ustrezen faktor (1.41) bolj nevarna kot samo 220 voltov. Ker napajalnik ne dela, lahko kondenzatorji obdržijo visoko napetost dalj časa tudi ko napravo izklopiš iz napajanja.

Instrumenti, ki jih kupiš v trgovini za malo denarja imajo slabo lastnost. Napetost prav kažejo, če je sinusne oblike, pa še če je blizu frekvence 50 hertzov. V switch napajalnikih, kakršnega popravljaš, so frekvence okoli 20 kilohertzov, oblika pa sinusu ni niti podobna. Zaradi tega instrument kaže povsem narobe. Pravi instrument bi bil true voltage meter. Zelo drag, zato ga nima veliko ljudi. Za taka popravila je boljši osciloskop, ker točno vidiš velikosti in oblike signalov.

Quote:"... Če prav razmem naj bi se obnašal kot dve diode povezani na srednji pin torej v eni smeri ne bi smel prevajati..."
Ni nujno, da to drži. Ko meriš upornost ene diode, pa obrneš instrument za meritev druge smeri, z njim začneš meriš upornost druge diode (pokvarjene?), ki je z prvo povezana preko navitja v transformatorju. Precej komponet je takih, da jih v vezji ne moreš točno meriti, ker ostale zraven prilotane vplivajo na meritev. Poleg tega se komponente obnašajo drugače, ko so pod napetostjo. Še posebej če so pokvarjene. Z ohmmetrom toraj lahko le približno oceniš stanje komponente in te lahko močno zavede. Dokaz: če ne bi bilo tako, bi lahko vsak popravljal napajalnike.

Test navadne (!) diode: Odlotaš diodo. Načeloma lahko odlotaš en sam pin. Če ima dioda v eno ali drugo smer upornost nič (0) ohmov je zanič. Če ima dioda v obe smeri neskončno upornost je zanič. Če ima dioda v eno smer neskončno upornost, v drugo pa majhno upornost, je dioda lahko dobra, lahko pa ne. Ko je gor napetost in se segreje, lahko začne delovati drugače. Le primer je zener dioda. Z ohmmetrom merjeno je videti normalna dioda, vendar pri 4.7 (naključno izbran primer) voltih začne prevajati.

Jur

[MadMax]

Če za to napetost primeš z roko, je za ustrezen faktor (1.41) bolj nevarna kot samo 220 voltov.

No, o tem bi se še dalo kakšno besedo reči, saj je 50Hz nekako frekvenca, na katero je človeško srce najbolj alergično in je zato izmenična napetost nevarnejša od enosmerne.
Poleg tega pa ima izmenična vsekakor konične vrednosti še kak volt več od glajene enosmerne...

[jur]

Za človeka so najbolj nevarne istosmerne napetosti. Razloga sta v glavnem dva:
Istosmerni tok povzroči elektrolitsko razkrajanje (za živčne celice res slaba stvar), mišice se skrčijo in če primeš istosmeren kabel pod napetostjo ga ne moreš več spustiti, ampak ga zmeraj bolj grabiš.
Pri izmeničnem toku je elektroliza minimalna, ni takega krčenja mišic.

Iz navedenih razlogov ima po predpisih istosmerna napetos nižjo vrednost nevarne napetosti, kot je pri izmenični.

Če govorimo o zelo visokih napetostih (več, kot se najde v hišnih napravah) je seveda vseeno a primeš za DC ali AC.

Quote:"Poleg tega pa ima izmenična vsekakor konične vrednosti še kak volt več od glajene enosmerne..." Če usmernik ni obremenjen, ni razlike. Pozna se samo pol volta izgube na usmerniški diodi.

Jur

[benc]

Samo sedaj ste pa malo zašli iz začete teme.

[benc]

[VolkD]