www.elektronik.si

[ervinja]

jaz bi kontroliral samo končna stikala pa da je led kontrola

[Silvo]

[andrejj]

Obstajajo termostatski ventil na radiatorji,ki ima 2regulacijo za dnevno in nočno.

[Silvo]

[andrejj]

Silvo,

kašna bi bila po tvoje najboljša rešitev za regulacijo temperature po prostorih?

[Silvo]

Regulacija je seveda odvisna od izvedbe sistema, načina kurjenja od samih prostorov ter rabe le teh... upravljanje pa mora biti enostavno.

Po moji presoji je najekonomična regulacija termostatski ventil na posameznem radiatorju. Če je na sistemu mešalni ventil, bi le tega uporavljal s sobnim termostatom. Ta naj bi skrbel za "nočni" režim. Minimalni režim bi določil ročno s končnim stikalom. (kombinacija sobni termostat ter termostatski ventil ne bo delovala dobro) Povedano drugače - za max. temperaturo v prostorih naj skrbijo termostatski ventili. Sobni termostat, ki bi deloval v glavnem kot stikalna ura bi v nočnem režimu preklopil mešalni ventil na minimum. Če bi termostat zaznal, da je temperatura v prostoru padla pod minimalno pa bi spet odprl mešalni ventil.

Doma kurimo na trdo gorivo, zato nimam kake posebne regulacije. Izvedba regulacije podobne zgoraj opisani pa ima sestra. Razlika je v tem, da uporablja mešalni ventil za talno gretje. Za radiatorje pa ima tri ločene sisteme - dnevni prostori, spalnice, kopalnice. Na vsakem od naštetih sistemov ima svoj sobni termostat, ki upravlja s črpalko na posameznim sistemu. Nad vsako črpalko je povratno zaporni ventil, ki preprečuje termosifonsko cirkulacijo v času ko črpalka ne obratuje. Kotel je stalno ogret tam na 75°C.

[stbe]

V kolikor imaš litoželezni kotel boš največ pridobil z zniževanjem temperature v kotlu. Jaz imam sedaj, ko še ni mraza vodo v kotlu 50 stopinj, temperaturo pa povečujem glede na zunanjo temperaturo. Razmišljam, da bom izdelal tudi regulacijo, ki bo sama uravnavala temperaturo in tako bo izkoristek maksimalen.
Nižja temperatura v kotlu pomeni nižjo temperaturo dimnih plinov in s tem manjše izgube.
Po moje je najboljša regulacija vseh prostorov (če gre za eno stanovanje), da imaš sistem dobro uravnotežen (pravo število grelnih členov za posamezni prostor) ali uporaba termostatskih glav za vse prostore, razen za dnevno sobo, kjer imaš montiran termostat za vklop in izklop kotla.
V kolikor gradiš sistem z razdelilci je najbolje na razdelilec prigraditi motorni pogon za vsak radiator ter izdelati regulator za krmiljenje glede na temperaturo po posameznih prostorih.

LP
Stbe

[reber]

Smisel mešalnega ventila je samo v tem, da takrat ko zunaj ni hudega mraza ventil v radiatorje spušča manj toplo vodo, ko pa je zunaj bolj mraz, pa gre v radiatorje bolj topla ali celo vroča voda. Seveda je tak način uporaben za sisteme kjer črpalka poganja vodo 24/7 v radiatorje. Za tak sistem je obvezno imeti termostatske ventile. Da pa bo zadeva še bolj komplicirana, naj bi imel vsak prostor svojo regulacijo temperature, po možnosti z vplivom direktno na termostatski ventil ali pa vsaj direktno na pretok, seveda pa to ni ravno poceni. Obstajajo elektronske termostatske glave, ki se montirajo namesto bimetalne termostatske glave, pa naj bo to samostojna ali pa kapilarni termostat za radiator. Elektronski radiatorski termostat ima tedensko programsko uro ..., senzor odprtega okna in še kaj, cena 80-100€
Jasno je, da obsežne regulacije niso poceni, prav tako pa predelava obstoječega sistema.
Za preprečitev pobega temperature v spalnici je dovolj, da vplivamo le na ta prostor posebej. Da ne bomo pretirano razširili regulacije na vsak prostor posebej, lahko nekaj dnevnih prostorov reguliramo kar skupaj, v kombinaciji z mešalnim ventilom, ti prostori so ponavadi tudi najbolj ogreti, tiste hladnejše prostore pa reguliramo v smeri znižanja temperature, saj bo temperatura vedno nižja od dnevnih prostorov. Na ta način prihranimo pri regulaciji za vsak prostor posebej.

[Silvo]

stbe,

Na eno zelo pomembno stvar si pozabil - temperatura dimnih plinov NE SME biti prenizka. Zakaj - vsa goriva vsebujejo žveplo. Če pride do rosenja, pride do tvorbe žvepleve VI kisline (H2SO4), ki bo v zelo kratkem času uničila kurilno napravo ali dimnik! . Za industrijske kurilne naprave je temperatura dimnih plinov odvisna od kurlne naprave oz. dimnika. Skratka dimni plini na vrhu dimnika morajo imeti temperaturo višjo od rosenja. To recimo v podjetju pri nas (visokotlačni kotel 8T pare na h) s kovinskim dimnikom ter prisilnim vlekom znaša najmanj 250°C na izhodu iz kotla. Pri individualnih kotlih centralne kurjave pa ta temperatura naj ne bi bila pod 160°C.

[Proteus]

[Proteus]

Pa še dodatek:

Moje mnenje glede ogrevanja hiše ali stanovanja.

Sam ogrevam celotno stanovanje na 22 podnevi in 23 zvečer, ko se sonce skrije in Štefanov zakon odpove (okvirno ... ostalo po občutku).

Praktično ogrevam vse prostore enako, saj ne vidim smisla v tem, da bi bil v lastni bajti v posameznih prostorih na vroče/hladni terapiji. Za take šoke raje zavijem v savno.

Jasno pa je, da v posameznih prostorih radiatorje malce predimenzioniraš, drugje pa podhraniš. V kopalnici in WC-ju imam tako inšatliranih 70W/m3, drugje pa 50W/m3. V spalnici imam pretok preko radiatorjev malenkost zadušen. Zaradi tega med prostori temperatura nekoliko niha za kakšno st. +/-, kar je bolj ali manj idealno.

Temperaturo predvsem prilagajam svojemu počutju in ne nekakšnemu pravilu xx stopinj in podobno. Če te zebe pač zadevo pojačaš za kakšno stopinjo, če ti je vroče pa spustiš. Močno odvisno od tega kaj delaš.

[ervinja]

ali je za LM35 kakšna zamenjava mislim ali lahko dam katero drugo sondo