www.elektronik.si

[David92]

ampak ni čas kljub temu: t = v / g = 5 / 9.8 ?

@psevdonim: hehe, ja, to je še 1. letnik Elekotrotehnike, in so verjetno še kaki splošni predmeti, kot so Fizika in Matematika.

[S53DZ]

[David92]

KONCNO! Sedaj mi je uspelo! Hvala!

Enkrat sem ze dobil tak rezultat, vendar sem mislil da ne more biti negativna višina. Sedaj pa ko pomislim, je to verjetno samo vektorski zapis za y smer (torej ce sem si določil da je g pozitivna, mora biti višina navzgor negativna smer).

uporabil sem enačbo: v0*t + gt^2 / 2 ; kjer je v0 = -5m/s in t=0.51s !

Hvala še enkrat!

[igo]

http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/mot.html#mot1

v = v0 +- (g * t)
s = g * (t^2) / 2
t= koren(2 * s / g)
------------------------
s = h = 50m
g = 9,81m/s^2
------------------------

d) ko balon miruje, je v = g * t = g * koren(2 * s / g) = 31,3m/s

a) ko se dviga s 5m/s, je v=0, ko kamen ne leti več gor. Takrat je
v0 = g * t1 ; zato kamen leti gor še t1 = v0 / g = 0,5097s in opravi dodatno pot navzgor
s1 = g * (t1^2) / 2 = 1,27m
Nova višina je h1 = s + s1 = 51.27m
S te višine pade dol s hitrostjo v = 31,7m/s

b) ko se spušča s 5m/s, je začetna hitrost padanja sicer višja, a zato pada manj časa. To je enakomeren pospešek, od neke hitrosti do končne hitrosti.
v = koren( v0^2 + 2*g*h) = 31,7m/s

c) Pri vodoravnem premikanju balona je čas padanja (y komponenta htrosti) enak kot pri padanju iz mirujočega balona. Po Pitagorovem izreku (hipotenuza) se ji doda še hitrost v x smeri, ki je enaka 5m/s.
Torej v = koren((5m/s)^2 + (31,2ms)^2) = 32,1

[David2204]

[igo]

Eh, zadnja je 31,7 , sem se zatipkal na kalkulatorju ...

[S53DZ]

@igo, hvala za dodatek o Pitagori.
V svojem prejšnjem postu sem upošteval le vertikalno komponento hitrosti.
Imaš prav, treba je upoštevati absolutno vrednost vektorja hitrosti.

Pravzaprav, če se formule izpelje do konca, so pod a), b) in c) vse enake: v = sqrt(v0^2 + 2gh)
in pod d): v = sqrt(2gh)

[David92]

Spet bi prosil za pomoč (čez 2 tedna pišemo 1. kolokvij, pa bi rad čimveč vadil).
Naloga se glasi takole (tokrat smo pri Ravnovesju teles):

2. Med krajišči, ki sta v vodoravni smeri oddaljena za x=10 m in v navpični smeri za h=2 m, napeljemo L=15 m dolgo vrvico. Na vrvico obesimo škripec. Kje škripec obmiruje?
( Alfa=41,80°; x1=5,9 m; x2=4,1 m)

SKICA:

[David92]

(Ne dela edit). Pri nalogi ne razumem kako lahko samo s podatki o dolzinah, določimo kot in razdaljo, kje škripec obmiruje. Ko sem prebral nalogo sem pomislil, da telo miruje, kada je vsota vseh sil nanj 0 - vendar tukaj nimamo podanih nobenih sil, in tu se zataknem.

[Highlag]

Sila se porazdeli med vrvici glede na dolžino in višino vpetja vrvice. Ne rabiš sile, ker gre za razmerja.
Če bi L2 podaljšal, da se seka z X2 bi se sila porazdelila med L1 in L2 50:50.
Razmerje iz trikotnikov boš pa menda že izračunal?

[S53DZ]

@David92:
Lepo si začel rabiti sive celice: Telo obmiruje tam, kjer je vsota sil enaka nič.
Mislim, da so kar vse sile lepo podane. Ena sila je sila teže.
Torej, mora biti rezultanta ostalih sil enaka po velikosti in nasprotna po smeri.
(Rešitev je pravzaprav že narisana!)
... ostalo je trigonometrija. Veselo na delo.

PS: Najbrž bo v bodoče treba vseeno kakšno stran knjige ali skripte več prebrati, preden sprožiš iskalno akcijo na forumu, kaj?

[David92]

Hvala za nasvete, bom se zadeve lotil. Problem je, da skripte zaenkrat nimam nobene. Sem si pa izposodil Kladnikovo Visokošolsko fiziko - se bom moral bolj prisilit v študiranje le-te, čeprav mi res antipatično deluje (stari slog, stara knjiga ipd).

Zaenkrat obiskujem predavanja in vaje in si poskusam čimveč zapomnit, glede na to, da smo imeli slabo podlago fizike na SŠ.

LP,
David

[sebaveh]

Nasvet - telo obmiruje, ko sta oba kota nad škripcem enaka.

[lojzek]

Na podoben način smo mi poves daljnovodnih žic računali.... Vendar so stvari že izhlapele iz glave, mi je pa še vseeno ostalo v spominu, da so se uporabljale "arcus" kotne funkcije. Bi moral zapiske pregledat

[cerovac_i]