www.elektronik.si

[igo]

Linija je neskončno zaporedje členov, kakršne je pripel @gumby. Limita zaporedja pri izbrani frekvenci daje karakteristično impedanco linije.

[protoncek]

Predstavljaj si eno parico - npr dvožilni kabel od ene lučke: 5m dolga žica, izolirana, paralelno z njo še ena 5m dolga žica, isto izolirana. Torej, prva žica je en kontakt kondenzatorja, druga žica je drugi kontakt, obe izolaciji pa je dielektrik vmes. Torej si dobil 5m dolg kondenzator, ki "prebija" po vseh petih metrih. Seveda so ti tokovi mikro...ampak SO.
Enako si predstavljaj parico (UTP kabel recimo): po celi dolžini je malce zvita, torej si dobil zelo dolgo tuljavo, ki se po celi dolžini upira pretoku toka. In ker je v UTP-ju parica, seveda obenem velja tudi gornja razlaga, saj se žici enakomerno držita tesno skupaj, torej tvorita en dooooolg kondenzator poleg ene dooooolge tuljave.

Torej, v primeru enosmerne napetosti za gornje primere velja kot da ni ne tuljave, ne kondenzatorja. Zadeva pa se drastično spremeni, ko uporabimo izmenično napetost: kondenzator predstavlja upor, oziroma lahko kratek stik za izmenično napetost, tuljava pa poleg upora lahko predstavlja odprte sponke. Za to ne rabiš fizičnega stika, dovolj je neka kapacitivnost.

[powerPC]

Torej mi želite dopovedati, da so zelo nizki tokovi med dvema izoliranama bakrenima žicama, ter da ne potrebujemo bremena na koncu da prevaja.

Vse je odvisno od parazitne kapacitivnosti in induktivnosti. Vendar to je slabo. Nočemo parazitne kapacitivnosti in induktivnosti.

[protoncek]

Seveda je nočemo in seveda je slabo. Žal nas ona ne vpraša, ali jo želimo ali ne, enostavno JE. Enako kot si ne želimo upora vetra ko se peljemo z avtom, kolesom... ampak JE in to je treba vzeti v obzir. Nobena stvar ni idealna, enako tudi nobena izolacija ne. Dostikrat si tudi ne želimo gravitacije, a je tu. (npr. ko lezemo v hribe)

[gumby]

[igo]

Ne jemlji stvari iz konteksta.

Najprej si še enkrat temeljito oglej sliko, ki jo je pripel @gumby.

Če imaš dve izolirani vzporedni žici, je med njima neka zelo velika upornost in neka zelo majhna kapacitivnost.

Če sedaj med njiju priključiš napetost, ki je manjša od prebojne, bo najprej STekel tok, ki bo napolnil kondenzator, ki ga tvorita žici, nato pa bo Tekel tok, odvisen od upornosti med žicama.
Hitrejšemu polnjenju kondenzatorja se bo najprej uprla induktivnost, ko bo stekel tok pa še upornost žic. Ko se bo kondenzator napolnil, bo ostala samo še upornost žic.

Pri dovolj nizkih frekvencah zgolj skrbimo za dovolj nizko serijsko in dovol visoko paralelno upornost. Pri zadosti visokih frekvencah pa je potrebno zelo natančno načrtovanje vodnikov, da so vsi štirje členi ravno v pravem sorazmerju, da tvorijo karakteristično impedanco. Členi nepreklicno obstajajo, na njihove vrednosti pa vpliva geometrija in izbira materialov.

[borber]

Edina parazita pri liniji sta upornosti, zaporedna in vsporedna. Kapacitivnost in induktivnost sta snovno geometrijski lastnosti linije in sta obvezni lastnosti. Parazita sta upornosti, ker povzročata dušenje linije.
Slikica, ki jo je pripel gumby kaže elementarno celico linije, ki služi samo za matematično analizo linije s pomočjo infinitezimalnega računa.

Prenos aperiodičnega video digitalnega signala, ki ima tudi tudi visok bitrate zahteva kable, ki imajo precizno karakteristično impedanco (+-1ohm pri 75 ohmih).

Nehomogen kabel ali neprilagoditve povzročajo odboje, ki poslabšajo "berljivost" digitalnega signala. Očesni diagram signala se zapre in prihaja do napak pri ugotavljanju ali je v kakem trenutku 0 ali 1.

[powerPC]

[PZUFIC]

[borber]

Tok iz nezaključene linije ne teče nikamor. Kaj se pa takrat dogaja znotraj linije je pa druga pesem in tega se ne da razlagati po srednješolsko, brez višje matematike. To sicer počnejo na višji strokovni šoli in je zato pridobljeno znanje bolj enciklopedične narave.

[powerPC]

Hočete mi dopovedati da tok teče skozi parazitne RLC. Dobro, vendar borber pravi da tok ne teče če je linija nezaključena.

Vse je v bistvu odvisno kako si predstavljaš električni tok, če si predstavljaš kot samo elektrone ki preskakujejo iz enega atoma v drugega. Potem tok seveda ne mora teči če je linija nezaključena.

Če si predstavljaš kot elektromagnetno valovanje, potem v bistvu lahko teče, le da se odbije od odprtih sponk, ker je pač val.

Kaj je pa v resnici?

Maxwellove enačbe?

[PZUFIC]

Saj je napisal...

"Kaj se pa takrat dogaja znotraj linije je pa druga pesem in tega se ne da razlagati po srednješolsko, brez višje matematike."

Seveda indutivnost med žicami... je povezana z Maxwellovimi enačbami, a jaz bi jih na tvojem mestu zaenkrat še pustil pri miru.

[igo]

Pa dobro, no,... Tudi Maxwell-ove enačbe smo prvič obravnavali v 4. letniku faksa.

Kako lahko potem ti veš za njih, če nimaš pojma, kaj je kondenzator

Kako lahko teče tok notri po enem priključku kondenzatorja in ven po drugem priključku kondenzatorja, če je med njima izolator
Pa da ne bi slučajno omenil paralelne upornosti, ker naj bo zaenkrat neskončna ! Naj bo C = 1000uF , f = 1000Hz , U = 10V , Rs=0 , L=0 , Rp=neskončna , izračunaj tok !

Napiši rezultat, nato odgovori še na vprašanje: "Kaj je kondenzator?" Lepo na dolgo in široko, kako si ga ti predstavljaš, skupaj z vsemi pojavi v njem (polarizacija dielektrika ; efektivna površina plošč in razdalja med njima ; sile med naboji ; gostota prostih nosilcev elektrine v prevodniku in njihova porazdelitev glede na prevodnost prevodnika ; vektorska vsota E polj znotraj in zunaj ploščnega kondenzatorja ; vplivi na prebojno trdnost ; frekvenčne lastnosti kondenzatorja od f=0 do f= neskončno ; tangens delta ; ... ). Napiši, kar veš in kaj te podrobneje zanima, da ne bom vsevprek pisal o stvareh, ki za katere boš potem napisal, da jih opišeta že navaden integral po sklenjeni ploskvi in dobri stari zakon o izvornosti elektrin (4-krat lahko ugibaš, v kateri Maxwellovi enačbi se skriva).

Naslednja šok terapija bo na temo tuljave, njene tokovne vztrajnosti in posledično vloge pri odboju. Omenil bom še superpozicijo, a zaenkrat je na vrsti kondenzator.

[powerPC]

V resnici sem za Maxwellove enačbe le slišal . Tako da ne mislit da jih razumem. Sem pa slišal tudi da če želiš povezati magnetizem in elektriko, v elektromagnetno valovanje jih moraš razumeti.

Dobro vprašanje ki si ga tudi zastavil je, da kako kondenzator odda elektrino, torej se sprazni če se med elektrodama nahaja dielektrik.

Sam si predstavljam, da je ta plast dielektrika zelo tanka, in se prazni počasi. Kako bi ga pa hitro spraznil? Hmm...

Verjetno je enaka zgodba pri linijah. Torej mi želiš pomagati z analognim primerom.

Pri izmeničnem toku kondenzator predstavlja kratek stik. Višja k je frekvenca bolj prevaja. Zakaj je temu tako pa tudi ne vem.

Verjetno bi se moral zakopati v enačbe da bi razumel. Sam pa menim da je bolje če prvo razumeš poljudnoznanstveno, šele potem na vrsto pridejo enačbe.

Glede računanja me zanima koliko je t?

[PZUFIC]