www.elektronik.si

[BluPhenix]

Večina angleških izrazov je precej direktnih, ne-tehnično osnovanih, sploh take kot so watchdog, brownout ipd.

Take izraze je zelo težko prevesti tako, da bodo ohranili nazornost in "humor", zato se jih prevede pomensko, s čimer sicer izgubijo šarm, ampak tako pač je.

Čuvaj časa je res nekoliko čudno, medtem ko čuvaj izvajanja niti ni tako napačno, zaobjame pomen, nekaj čuva, tako kot pes čuvaj. Se pa sliši čudno, nam, tako kot angleško govorečim ljudem watchdog timer verjetno.

[Jaka57]

No, če gremo v detalje, se lahko vlečemo......
Izraz Brown out se ne uporablja samo pri napajanju mikroprocesorjev, se pa strinjam z alijevo pripombo.
Ja, zaznava nestabilnosti napajanja torej, vezje, ki to dela(pazi) je pa........
Aly, prav zanima me, kako bi izgledala tvoja diplomska (ja, sem jo preletel), če bi jo napisal v čisti slovenščini .

@BluPhenix
Ne strinjam pa se, da moramo po vsej sili ravno vsak angleški izraz posloveniti, če bo šlo tako naprej se stari in mladi enostavno ne bomo več znali pogovarjari.
Zanimivo pa je, da sta lahko dioda in tranzistor v SSKJ, pa v obeh besedah ne vidim popolnoma nič slovenskega.

[aly]

[Jaka57]

[PeterC]

Brownout reset sem dal detekcija podnapetosti in ponovni zagon.

Watchdog timer pa mi je kot varuh časa oz. časovnik varovanja časa kar logična izbira. Konec koncev varujemo vezje pred morebitnimi stanji v nekih neskončnih časovnih zankah.

[BluPhenix]

[JohnD]

Bom kar to temo izkoristil za ta vprašanje...

Ravno zdajle si glavo razbijam z pisanjem nekega poročila. Pa se mi vedno znova zastavlja vprašanje: KAKO ZA VRAGA NAJ TO NAPIŠEM!?!

A je moj pristop pravilen, če najprej kjer obrazlužujem neke pojme in principe uporabljam slovenske prevode. Primer: medsebojne izključitve (ang. Mutex). Potem pa ko o realizaciji česa pišem pa uporabljam kar angleški izraz za to?

[BluPhenix]

Načeloma se je pri pisanju česarkoli dobro držati pravila, da vedno v besedilu uporabljaj enak izraz, saj lahko v nasprotnem bralca zmedeš. Tudi če ime ponoviš 5x v istem odstavku. Ja v šoli so pri spisih učili uporabljati sopomenke, vendar je taka uporaba neživljenjska in je bila tam izključno zaradi učenja. Torej uporabi en izraz in se ga drži. To ti bo povedal vsakdo, ki se ukvarja s pisanjem resnejših, strokovnih člankov.

Kako zavraga to napišeš?

Prvo pravilo pisanja česarkoli: Loti se! Napiši nekaj, osnutek, nameči misli, cilje, zaključke, piši, kot ti nesejo prsti ali pero, ne oziraj se na slovnično pravilnost ali popolno povezanost besedila. Samo piši. Ko se ti zdi, da si napisal vse kar boš načeloma vključil, se loti lepšanja besedila.

Deluje, preverjeno.

[jurem]

[MarkoM]

Meni se pa zdi prav, da se prevajajo pomeni iz angleščine. Npr. to novo društvo elektronik, če bo postalo dovolj močno, bi se lahko naprimer ukvarjalo s tem. Strokovnjakov je dovolj in bi skupaj sigurno našli kompromis za vse mogoče tujke in jih potem uredili v slovarju kot imajo informatiki http://www.islovar.org/iskanje_enostavno.asp
Tehniških izrazov ne more prevajati slavist, to je dejstvo, lahko pa pomaga. In če bi bili dovolj močni, se izrazi čez čas prijeli.
To je samo moj predlog, kaj bi društvo še lahko delalo...

[BluPhenix]

Žal tehničnih izrazov tudi izključno tehniki ne morejo prevajati, ker lahko pride tudi v takem primeru do čudnih skovank (nepravilni naslovi, nepravilna raba predpon in podobno). Vsakdo je v svoji panogi profesionalec, dvojni jahači navadno niso najbolj uspešni. Navadno take stvari prevajajo ekipe, ki jih sestavljajo različni poznavalci svojih smeri, no tako bi vsaj moralo biti.

Ja ideja o nekem splošnem slovarju niti ni tako napačna. Pa četudi v začetku nebi bil čisto pravilen, v bistvu bi bil uredu slovar pojmov, da tudi tisti, ne vešči angleščine kaj razumejo.

jurem, hja s kraticami je spet križ. Načeloma jih strokovna literatura ne prebavlja najbolje. Če uporabljaš kratice moraš obvezno nekje navesti njihov pomen, kar pa recimo pri člankih ni navada.

[jurem]

[BluPhenix]

Tudi tako se uporablja, večinoma v poljudoznanstvenih revijah, vsaj po tistem kar sem jaz bral skozi leta. Striktno strokovne, sploh pa prispevki za konference, se nekako izogibajo pretirani uporabi kratic, sploh v naslovih, oziroma je kratek slovarček pojmov po članku. No, pri TK je seveda drugače, saj so oni naravnost zaljubljeni v kratice.

Npr.: http://www.nature.com/authors/author_services/how_write.html

[Jaka57]

[MarkoM]