www.elektronik.si

[egomez]

[BluPhenix]

egomez, mislim da nas je tukaj nekaj takšnih, ki lahko povemo to iz prve roke. Nisem naključno postavil takšnega vprašanja.

[egomez]

[hacker007]

Evo se mojega mnenja. Sem zdravnik in se resno in redno ukvarjam z elektroniko.
Kar se zaposlitve enega zdravnika z elektro-magisterijem ali doktoratom tice je predvsem primerno vprasanje kaj delodajalec namerava z zaposlenim.
En zdravnik ima po mojem mnenju in izkusnjah glavno prednost to, da je dokazal, da je vztrajen, ce je dokoncal medicino in se elektro-izobrazevanje. Drugo pa je, da en 100% stromar ne izkazuje nujno da stvar bolje obvlada (praksa). Noben od teh mojih kolegov v srednji soli ni v rokah drzal spajkalnika, na faksu pa se manj, ce le ni imel lastnega interesa... Taksnih poznam na tone (in verjetno noben od teh ne uporablja interneta i.e. ne sledi stroki in ne bere mojega posta ).
Skratka, dolocene stvari se da nauciti in ce rabi delodajalec enega cloveka za prodajo in komunikacijo z ljudmi bo zdravnik tudi primeren. Drugo pa je, ce rabi nekoga s prakticnimi izkusnjami (tu pa lahko jaz konkuriram )...

Ce kdo ponudi dobro placano sluzbo, evo me.

lp
Rok

[BluPhenix]

Bi pa bilo končno tudi enkrat fanj, da bi se zgubil ta stereotip da mora elektro inženir kdajkoli držati spajkalnik v rokah, ker v zadnjih letih to sploh ni več tipično.

Spajkalnike večinoma vihtijo ljudje v proizvodnji. Inženir elektronike navadno na svojem delovnem mestu malokdaj prime spajkalnik v roko, oz je procent takih, ki ga prime zelo majhen. Tako da bi bilo res fanj, da se neha obravnavati izkušnje nekoga na podlagi tega, koliko krat je držal spajkalnik v roki ....

[VolkD]

BluPhenix, tudi dipl.matematik mora znat seštevat in to brez kalkulatorja. In slavist je prav da ne samo da ve kako se pravilno tvori stavčne oblike, ampak se mora znati tudi pravilno izražat.

Pri načrtovanju neke naprave mora elektro inženir upoštevati tudi delovne postopke in prav je, da pozna tudi problematiko s tega področja.

[Glitch]

Delovnih podrocij je vec, nekatera pac ne potrebujejo znanja iz vihtenja spajkalnika.

[BluPhenix]

Evo, točno to kar pravi glitch.

Če je tvoje delovno področje izdelovanje embedded operacijskih sistemov, ne potrebuješ spajkalnika, prav tako ne, če je tvoje delo izdelovanje integriranih vezij, ipd.

JAz spajkalnika nekako ne smatram kot osnovno orodje elektro inženirjev, zato se mi primerjava z matematiki ne zdi na mestu. Spajkalnik dandanes osnova serviserjev in hobi elektronikov. Večina ostalih brez problemov preživi brez.

NE more bit nekdo slab elektro inženir, če ne zna priciniti LQFP64 elementa. Moje delo kot razvojni inženir je razvijanje naprav, ki mojemu delodajalcu prinašajo dobiček. Če med razvojem uporabljam spajkalnik ali ne je čisto irelevantno.

VolkD, ne mi zdej rečt, da bo inženir uporabil drugačno, recimo dražje ohišje (ali postavitev elementov) samo zato, da bodo zadevo delavci v proizvodnji lažje dajali skupaj. No ok, če se boljše cenovno izide tako, verjetno ja, za delat njim uslugo pa ne.

Tukaj bi bilo prej namestu, da bi omenili znanje osnov elektrotehnike, če že primerjamo z matematiki, ki morajo znati računati na pamet. V bistvu je osnovna zahteva pri obojih ista. Ponavljam, vsekakor pa ne spajkalnik, vsaj ne, ko potegmeš črto pod vsemi smermi, ki jih elektroinženirji lahko uberejo, in anrediš povprečje.

[VolkD]

Kdo in kako ti potem izdela prototip? In ali je to potem hitreje in s tem ceneje ?

[Iztok]

[BluPhenix]

Čakaj sej sem napisal, če nebo predrago. Sej sem napisal. Če bo sestavljanje prineslo dodatno podražitev, se seveda poenostavi, če pa prinese samo negodovanje delavcev za tekočim trakom se poenostavitev ne izvede, tak pač je danes. Sej poenostavitev oz. pocenitev proizvodnje je tvoje delo, no odvisno v kakšnem oddelku si zaposlen. Kot sem že napisal, delo elektro inženirja je to, da razvija izdelke tako, da njegovemu delodajalcu prinašajo čim večji dobiček.

VolkD glede prototipa. Lahko ga daš izdelati delavcu v proizvodnji, ki bolj obvlada spajkanje kot ti. Preprosto .. zakaj bi se mučil in uničil par elementov, če lahko daš nekomu da sestavi v tistem času pa delaš ti kaj drugega. Seveda če gre za 2-3 velike elemente bo tak človek verjetno tudi sam zalotal. Kot pa sem napisal ni treba da obvlada lotanje mikro ohišij in česa drugega.

Pač spajkalnik ni več osnovno orodje elektro inženirja (pa vprašanje koliko je sploh bil). S tem se je treba sprijaznit. Jaz bi prej rekel da je računalnik. PAč časi se spreminjajo. Treba je pa tudi ločevati razvojne inženirje od delavcev v proizvodnji/serviserjev/hobistov.

P.S.: V proizvodnji sem delal občasno več kot 10 let. Pa tudi "razvil" neke stvari. Je pa res, da je manjše podjetje, kjer se vsi poznamo in nekako pogovorimo. Če bi delal v večjem, kjer je še eno morje drugih razvijalcev in je načeloma razvoj precej ločen od proizvodnje, bi verjetno delal drugače. Pač ne sklepat zaključkov o ljudeh, če jih ne poznate

[Iztok]

Jaz sem delal 20 let v veliki firmi kjer nas je bilo kar nekaj razvojnikov proizvodnje in postopkov. Sicer nismo delali vsi enakih zadev, vendar se je naše delo in projekti velikokrat prekrivalo.

In najboljši smo bili tisti, ki smo proizvodni proces praktično poznali v nulo ... se pravi tudi načine spajkanja, če se gre za proizvodnjo elektronike. Mislim, da bi o tem trenutno vedel največ povedat Mare, ki dela na točno takšnem del. mestu.

Na novo prišli visoko izobraženi dipl-ing-i in podobno nam kljub višji izobrazbi niso mogli konkurirat, ker se praktičnih postopkov ne da naučit nikjer drugje kot v proizvodnji. Včasih so se mi kar zasmilili, ker so se kljub 8. stopnji v proizvodnem razvoju počutili in obnašali kot "nagi in bosi". Po nekaj letih nas je dohitel in seveda tudi prehitel le eden od desetih. Večina jih je šla raje stran (kljub solidni plači), nekaj pa v menagment ... tisti so bili potem še najbolj "pametni" za štromarje in delavce ...

Imeli pa so slabo točko ... če mi je kateri od takih očital kakšno nesposobnost sem ga takoj zaprosil za pomoč ter predloge. Tega sicer nisem nikoli dobil, sem se jih pa na ta način rešil za vedno ...

Pri "našem" Maretu kaj takega verjetno ne bi uspelo oziroma niti ne bi bilo potrebno ...

[VolkD]

[frenki]

Imam občutek, da tule v košaro mečemo sadje, čeprav so jabolka nekoliko drugačna od hrušk ali sliv .

Zanimiva kombinacija (čeprav redko videna) je znanje iz področij elektrotehnike in strojništva. Prepričljivega vzroka za to pa žal ne najdem. Mogoče smo pa elektrotehniki le preveč prepričani, da o mehaniki in strojništvu že tako vemo dovolj.

Je pa še ena dilema, ki se pojavi med branjem te teme. Zdi se mi, da smo pomešali raziskave in razvoj ter prenos prototipa v serijsko proizvodnjo. Od razvoja laboratorijskega prototipa, namenjenega učenju in raziskavam do izdelka namenjenega serijski proizvodnji je še nekaj vmesnih faz. Te pa se velikokrat iz različnih vzrokov preskočijo ali zaobidejo. Razlogov je pa verjetno več:
- časovna stiska, saj bi moral biti izdelek že včeraj v proizvodnji
- neznanje (namenski izdelek ustreza specifikaciji, dodamo še prvo ohišje, ki je dosegljivo, ...)
- to ni moje delo (senzor na mizi dela, kable do njega boste pa na stroju že potegnili ...)
- ...

Mimogrede: se je mogoče že kdo vprašal, zakaj je dobršen del na forumu objavljenih izdelkov brez slike vgrajenega v ohišju?

[Glitch]