www.elektronik.si

[cero]

glitch ginekolog mora tudi znati vihteti skalpel, mogoče si pa mislil na psihjatra in skalpel.

[Domenius]

Vihteti že, čeprav ne okrog srca za bypass.

[cero]

Ja to vem, mogoče bi moral še to prej dopisati.
Samo kolikor je meni znano vsak zdravnik zna vihteti skalpel(brez srčnih bypasov),edino za psihjatre nisem prepričan.Torej bi potem moral vsak elektro inžinir znati vreteti spajkalo kot pravi VolkD.Ni nujno da pa s spajkalom zna zaspajkati kakšne 40 pinske SMD čipe.

[Proteus]

Znanje uporabe spajkalnika je odvisno predvsem od tega, kaj kdo dela v praksi. Vsekakor pa se velik del inženirskega dela zaključuje na področjih, ki v praksi izključuje spajkalnik ali kakšna druga znanj okrog tega.

Poglejmo v industrijo (v smislu avtomatizacije):
- izdelava dokumentacije (vezalne sheme, montažne sheme, kabliranje itd...),
- programiranje/parametriranje PLC,
- programiranje/parametriranje SCADA,
- itd...
za seboj ne vleče prav nobenega spajkanja. Priključki na industrijskih komponentah so narejeni na način, ki 100% izključuje spajkalnik.

Vsi, ki se ukvarjajo s projektiranjem (v smislu zakona o graditvi objektov) ... pri načrtovanju instalacij, avtomatizacije itd... v zgradbah, tunelih, elektroenergetskih objektih itd... enostavno ne potrebujejo znanj o spajkanju.

Tudi pri servisiranju velikega dela naprav postaja spajkalnik preteklost. Komponente so zgrajene modularno. Komponenta, ki je v okvari se enostavno zamenja z novo, okvarjena pa postane odpadek.

Skratka, spajkalnik je stvar s katero se velika večina nikoli ne sreča. Prav tako še nisem videl razpisa za prosto delovno mesto, ki bi navajal, kot pogoj, ta znanja.

[Iztok]

[BluPhenix]

Em a ni tako, da če popravljaš opremo, ki ti jo je dobavil nek drugi proizvajalec tako, da ti tisti proizvajalec ne priznava več garancije? Ne vem to se mi v splošnem ne zdi najboljše. Ja je trenutna rešitev, postave pa problem ko se komponenta pokvari in proizvajalec noče priznati garancije ... 10k USD zna biti za podjetje velik udarec.

Sicer pa tudi jaz zagovarjam. Področje je zelo široko in marsikateremu el. inženirju (projektantu) ni potrebno prijeti spajkalnika. NE pravim da nobenemu, pač pa večini. Tako pač je.

[igor_k]

Lepo vas prosim, kakšna znanost pa je spajkanje? Še malo štorastemu je dovolj par ur vadbe in zadeva je rešena.

Če pa ima firma dovolj denarja, da lahko plačuje dipl. ing. ali mag. (ali celo dr.) - ki je, mimogrede, študiral leta in leta - za tako banalna opravila, kot je spajkanje prototipov, potem pa ni problema.
Po možnosti pa naj še ploščico naredi sam (recimo z breskvico) in še seveda navrta morebitne luknje, da bo dokazal, da je res sposoben.

To izgleda približno tako, kot da gre ing. gradbeništva mešat malto.

[Proteus]

Natančno tako, kot je napisal BluPhenix. Nadvse brihten moraš biti, da popravljaš 10k$ vredno napravo, ki je v garancijskem roku.

Vsekaor pa se tudi v celoti strinjam s tistim, kar je zapisal igor_k.

[Iztok]

[Proteus]

[Iztok]

[Iztok]

In še nekaj o spajkanju in doktorjih. Tega doktorja že dolgo osebno poznam. Večkrat sem bil v obeh njegovih domačih laboratorijih in glej zlomka, poleg kopice spektralnih analizatorjev in podobne hi-tech opreme ima tudi kar nekaj čisto navadnih usmernikov in spajkalnikov. Čemu potem doktorju tako primitivno orodje ...

[Hi-End]

Tale zadnji doktor je moj sokrajan To ne bi bilo nič narobe, če se ne bi sosedje večrat pritoževali da ne morejo gledati TV-ja, ker doktor (profesor) izvaja neke poizkuse.

[Proteus]

[Iztok]

@Hi-End, saj se je doktor pred sosedi zagradil z visokim, kamnitim in masivnim obzidjem ...

@Proteus, očitno si bolj pameten kot vodstva velikih firm in multinacionalk ... si glede rezervnih delov že slišal za izraz JIT, ki je glede repromaterijala in rezervnih delov že skoraj uzakonjen v ekonomiji poslovanja?
Ko boš delal v kakšni veliki firmi, ki je celo v sklopu multinacionalke ga boš hitro spoznal. JIT vpliva tudi na delo elektro-ing-ov ... pa čeprav nima direktne zveze s spajkalniki.