www.elektronik.si

[Slowfly]

Prve izdelke, bilo jih je namreč kar nekaj, sem naredil 1975 leta. Delal sem po knjigi "Mala šola elektronike - TN sistem. Zraven je bila tudi škatlica s potrebnimi elementi in montažno ploščo, za gradnjo vsega kar je bilo opisano v knjigi. Multivibrator, detektorski sprejemnik.... Žal se je knjiga in komplet elementov z leti izgubil. Nato sem pri petnajstih izdelal trikanalni lightshow za bratranca. Sledil je šestkanalni galvansko ločeni lightshow z izbiro pozitivne ali negativne modulacije, kar nekaj let je uspešno delal v lokalni diskoteki, naslednje leto pa CB postaja.

[piroman]

He, he, sem me spomnil na moje težave okrog napajalnika za prvi ojačevalnik. V Elektrotehni na Cankarjevi sem kupil transformatorček 220V/2x6V. Seveda ni bilo jasno označeno kako se priklopi in sem razmišljal takole: tam kjer je 220V je gotovo debelejša žica, ker je močnejša elektrika. Najbrž ni pomembno omenjati, da je spustil oblak dima...

[sebaveh]

Svoje prvo električno vezje še imam v živem spominu: nekje poleti '91, starši so ravno delali v novem vinogradu, jaz pa v vikendici gledal kaj bi si začel. In sem našel štirikotni papirnat piknik pladenj, 4,5 V baterijo, žarnico iz neke svetilke, ter širok bel Metalkin lepilni trak. In je svetilo. Pozneje sem v šolski potujoči knjižnici odkril še serijo tistih tankih knjig z rahlo rumenimi platnicami (elektrika in magnetizem) in takrat se je začelo. Ko sem potreboval nekaj žice, sem v garaži odkril krasno očetovo avtomobilsko problampo ki je imela celo dva krokodilčka na koncu. Čez pol minute sta iz nje gledala le še dva štrclja žice. Takrat in po dolgi pridigi, mi ja naročil naj raje povem kaj rabim in bova šla do trgovine z elektromaterialom.

Moje prvo elektronsko vezje pa je nastalo enkrat v 6. razredu. Našel sem knjigo Elektronika za začetnike (Marijan Ban), in sestavil vezje - utripalnik. Žarnica žal ni utripala, rele pa je. Takrat še nisem imel dovolj znanja da bi to uredil, velika pomanjkljivost knjige pa je bila tudi ta, da ni bilo opisano delovanje in vloga elementov. Samo načrt, shema, kosovnica, ter skoraj neuporaben opis pri vsakem vezju. Material sem takrat naročil iz ljubljanskega HTE, poslali pa so mi vse drugo, le tisto ne kar sem naročil. Tako sem uporabil le oba tranzistorja in ploščico. Upore in kondenzator pa iz starih radijev. Ploščico sem izrezal z rezbarsko žagico, povezave pa narisal z maminim lahkom za nohte. Lotal pa s cinom za avtomobilske hladilnike.

V 7. razredu sem začel delati razne light showe in štoparico na tisočinke iz revije TIM - to je bil glavni razlog da sem bil naročen nanjo. Večina jih je delala, nekaj pa jih še danes čaka da se jih usmilim in odpravim konstruktorske napake. Takrat sem tudi v šolo prinesel pokazat enega ki je imel v sebi vezja 555, dva 4017, osem relejev za 4×4 matriko žarnic ter dobrih 40 diod za doseganje kombinacije prižiganja. In celo znal sem razložiti točno kaj čemu služi in potek delovanja.

V 8. razredu pri Tehniki je učitelj prinesel Mesko komplet, kjer smo rumene bloke z elementi vtikali v belo tablo. Bilo mi je zelo zanimivo, a kaj ko sem se moral prilagoditi ostalim, jaz pa sem že večino stvari vedel.

[cerovac_i]

Bilo je tako davno da bi prispevek moral objaviti pod "Nostalgija"!
Prvi me je z elektroniko "okužil" bratranec iz Splita. Prej me je zanimala le glasba. Hodil sem v osnovno šolo, on je pa 4 leta starejši in je že obiskoval srednjo elektro šolo. Vsako leto smo s starši poleti obiskovali sorodnike v Splitu. Bratrančevi prvi elektronski izdelki so me tako navdušili da sem z velikim zanimanjem poslušal njegove razlage, čeprav še nisem vsega dojemal.
Leta 1968 sem začel obiskovati gimnazijo. Vpisal sem se v fizikalno grupo, kjer smo poskusili timsko izdelati naše prve elektronske izdelke. Takrat je izhajal časopis, tiskan na grobem časopisnem papirju, mislim da se je imenoval Tehničke novine. Profesor fizike je izbral primopredajnik za 144 MHz z elektronko ECC85.
V šoli nismo imeli skoraj nobenega elektronskega materiala in merilnih instrumentov. Vse potrebno so prispevali starši. Za nekatere stvari smo v trgovini zahtevali original račun in nam je šola potem povrnila stroške. Tako smo prišli do elektronk, podnožij, kondenzatorjev in uporov.
Pred koncem šolskega leta smo naše "izdelke" končno vklopili na napajanje. Elektronke so se "kurile" kot po tekočem traku. Ko smo si na koncu nekje izposodili univerzalni merilni instrument, smo ugotovili da dobimo anodno napetost 130V namesto 250V in kurjava je bila 15V~ namesto 6,3V~. Kriv je bil omrežni transformator!
Naslednje šolsko leto sem se raje lotil izdelave NF ojačevalnika za gramofon po načrtu iz časopisa "ABC tehnike" z elektronkama ECC83 in EL84. Projekt je predvideval regulacijo glasnosti in aktivno kontrolo nizkih in visokih tonov. Uspelo je nekoliko bolje kot prejšnji projekt, zato ga štejem kot moj prvi delujoči izdelek iz področja elektronike.
Po končanem šolanju sem ugotovil da je v sicer dobro zamišljenem projektu, avtor naredil nekaj začetniških napak. Verjetno je bil kakšen priučeni učitelj tehničnega pouka v osnovni šoli s pomanjkljivim znanjem elektronike. Napake sem naknadno popravil kakih 10 let kasneje in ojačevalnik je deloval brez problema.
Napaki sta bili dve: drugo mrežico je napajal z najvišjo in najslabše filtrirano anodno napetostjo tako da je bilo nemogoče odpraviti močan brum. Po drugi strani je predvidel potenciometer za glasnost med predojačevalnikom ECC83 in končno EL84, menda zato da se bi izognil brnenju . Tako je potenciometer končal sredi globalne povratne zanke, kar je po mojem prepričanju zelo nerodna rešitev!

[maty]

Moj prvi izdelek pa je bil primitivni ojačevalnik z par tranzistorji in napajanjem preko 9V baterije. To je bil nekje 7 razred OŠ. Potem sem ojačevalec in walkmena ter neki zvočnik zmontiral na Tomosovega APN-a in smo s kolegi ob igranju nogometa na igrišču lahko poslušali glasbo
Sicer smo ga itaq preglasili

[Azrael]

Nekoliko off topic.

@cerovac_i

Ta shema se pojavlja zelo pogosto, vaš učitelj, jo je verjetno samo potegnil iz ene knjige. Na brzino sem je našel v reviji SAM in v knjigi Josip Klobučar: Inštrumenti za vokalno-instrumentalne sastave, Tehnička knjiga Beograd, 1971.

Ta ojačevalec sem sestavil v srednji šoli, samo z drugimi lampami (ECH11. EBL1 in EZ12), brum pa krotil z 2 x 200 uF kondenzatorjem iz TV, nisem vedel, da to ni preveč zdravo za usmerjevalko. Je delal nekaj let, dokler ni odpovedal mrežni trafo in sem ga rastavil. Mogoče bi ga bilo za obnovit.

[Spajky]

[s55m]

Lahko le ponovim, kar je napisal Slowfly. Oče mi je privoščil :

"Prve izdelke, bilo jih je namreč kar nekaj, sem naredil 1975 leta. Delal sem po knjigi "Mala šola elektronike - TN sistem. Zraven je bila tudi škatlica s potrebnimi elementi in montažno ploščo, za gradnjo vsega kar je bilo opisano v knjigi. Multivibrator, detektorski sprejemnik...."

[Slowfly]

[cerovac_i]

[blay44]

V 6 razredu, če odštejem razne elektrotehnične vezave lučk in motorčkov, skurjenih tranzistorjev, razlotanih starih aparatov in popolnoma znucanega elektro pionirja, je bil to moj prvi in še danes delujoč in v uporabi izdelek.Naročila ga je mama, namesto
3,5V žarnice pri božičnem ognju. Oče me je moril z delovanjem multivibratorja in raznih monostabilnih vezav.
Jaz pa sem komar razlikoval med NPN in PNP tranzistorji.

[Azrael]

@cerovac_i

Nekaj sem pacal že v osnovni šoli, rezultati so bili večinoma skurjeni tranzistorji in eksplodirane diode, ampak počasi so stvari začele delovati. v YU je material bil zelo drag in težko dobavljiv (1987 sem prehodil pol Ljubljane, da sem staknil en 741 - pa še ta v DIL 14 ohišju) , elektronke pa se je dobilo poceni ali zastonj pa še bolj trpežne so bile.

In tako sem leta 1985 izdelal ta ojačevalec. Lampe, že takrat z zgodovinsko vrednostjo, sem dobil z blagovno menjavo in sem jih takoj uporabil saj so se mi zdele bistveno lepše, kot novejše noval serije.

Zvok tega ojačevalca je bil za moje pojme, zelo dober - v ohišje sem spravil še en tranzistorski radio s skurjeno izhodno stopnjo. Ko je dim ušel iz transformatorja, pa zaradi službe in drugih obveznosti ni bilo volje zadevo popraviti.

Pripenjam pa shemo iz revije SAM, če bi kdo želel preveriti če je čisto enaka ali so mogoče kakšne (majhne) razlike.

[cerovac_i]

Leta 1985 sem že zdavnaj končal šolo. Po koncu šolanja sem tudi (začasno) opustil elektronke. Prehitro sem se pustil prepričati. Bil sem v prednosti pred drugimi zaradi bližine Trsta. Tam je takrat mrgolelo trgovin z elektronskimi komponentami, kjer so vsakodnevno dolge vrste kupcev, v glavnem Jugoslovanov, čakale s skrbno pripravljenimi seznami (spet nostalgija?). Elektronke sem ponovno "pogrel" šele leta 1995.

Vsak lahko sam ugotovi da je razlika med "mojim" načrtom in tistim iz Sama edino v napajalniku.

Edit: Evo, tudi jaz imam svojo ČB fotografijo prvih korakov na področju elektronike. Edina razlika je da sem bil takrat že polnoleten!

[ilo123]

Moj prvi elektronski izdelek je bil v prvem letniku smerekica z 8 LED diodami in NE555. Nato sem se pa lotil izdelave 3-kanalnega LightShow-a, ki je doživel pri prvem priklopu kar precejšni kratek stik. Sedaj pa samo malo predelujem starejša vezja ali pa probam kaj ustvariti sam, samo ni kakšnega posebnega rezultata iz tega.

Lep pozdrav

[KlavdijC]

Moj prvi elektronski izdelek izdelan na ploščici v obliki vezja je bil ukv oddajnik z enim bfjem.Kot osnovnošolec leta 92-3
Seveda ni deloval..ko pa je je bilo kot da bi fm bandu dodal novoletne lučke na razdalji nekaj 10 metrov. Niso prida fm odajniki z enim tranzistorjem. Samo motnje in loviti ter skakat z sprejemnikom sem in tja. Kar plesal je oscilator po celemu bandu že ko si prdnil,hi..To je prva zjedkana zadeva. Nato je bil napajalnik itd...Bilo je pa zanimivo. Takoj sem razmišljal o malo bolj zahtevnih stvareh.