www.elektronik.si

[MH]

Tukaj je par zanimivih protiargumentov glede evtanazije. https://www.bbc.co.uk/ethics/euthanasia/against/against_1.shtml

Strojni prevod z Google Translate v SLO:
https://www-bbc-co-uk.translate.goog/ethics/euthanasia/against/against_1.shtml?_x_tr_sl=en&_x_tr_tl=sl&_x_tr_hl=en&_x_tr_pto=wapp

Vilko, omenjaš, da si se, citiram, postaral do te mere, da je smisel nadaljnega življenja odpadel in da ne bo nikoli več bolje, le na slabše bo šlo. Tazadnji stavek lahko brez težav napišem tudi sam, ker sem statistično gledano ravno okoli polovice pričakovane življenjske dobe za moške.

Brez dvoma bom šel v naslednjih letih (samo še) navzdol, če gledam fizične in psihične sposobnosti. Telo nima več takih sposobnosti, kot jih je imelo med 20. in 30. letom starosti. Glava tudi ne, učenje novih stvari poteka počasneje kot v šoli, pozabljanje pa mnogo hitreje

Po drugi strani, izkušnje in znanje se z leti nabirajo. Zdaj občasno delam z mojstrom, ki je že več let v penziji in moram reči, da sem se od njega v nekaj mesecih naučil stvari, za katere bi sam potreboval leta. Kot sem že omenjal, znanje in modrost starejših se v družbi bistveno premalo poudarja, ceni in vključuje v delovni proces. Razen v politiki, ravno tam, kjer bi morali biti mlajši bolj zastopani.

Hudič pri črni tableti je, če jo vzameš v trenutku slabosti, odločitev oz. posledice pa so, tako kot pri smrtni kazni, nepovratne. Zate in za ostale.

Če niso preveč osebna vprašanja, katere stvari so ti v preteklosti nudile smisel življenja? Se je kaj bistvenega spremenilo v zadnjem letu, da te mineva volja? Imaš okoli sebe bližnje ali prijatelje, ki jim je resnično mar zate? Oziroma, ali ti ljudje vedo, o čem razmišljaš in bi jih izjemno prizadelo, če bi vzel črno tableto? Če ne želiš, ni treba odgovarjati javno, lahko na zasebno, lahko tudi ne in so vprašanja bolj v razmislek.

[brezimenko]

S takimi "neumnostni", ki mi poletavajo po glavi in jih pišete tukaj se že nekje od osnovne šole spopadam. Enostavno ne morem fizično narediti več kot bi si želel tudi glava ne zmore procesirat tako hitro, kot bi si želel, enostavno ni moči in kondicije. Tudi, če mi je uspelo iti čez ta prag sem se potem valjal 4 dni v fizičnih bolečinah katerih si ne morem povsem razlagati največkrat prisotne kot bolečine v prebavnem traktu. In potem prideš do scenarija kjer sloh nimaš več volje do normalnega življenja. "Ben", če ne moreš nič fizičnega narediti za telo in duha, da bi se tudi bolje nakoncu počuti ali bi lahko vsaj zgnil, če ni prav nič uporabnega od mene. In potem se dobi par idej pa pojdimo do psihiatra naredi preiskave in teste. Ja hvala aksioznost pa neka čudna oblika avtizma, dobim tablete, pa jih zamenjam enkrat pa drugič pa tretjič. No vsaj bolečin ni več v trebuhu ja se pojavljajo pa v prsih. Mah

Včasih me tudi dejstvo, da me mogoče včasih ljudje potrebujejo za kakšno pomoč ne dvigne dovolj visoko, da bi se spravil iz te luknje, ki me vleče notri.