www.elektronik.si

[clownfish]

Zagotovo je med vami kdo, ki ima doma hidrofor..
Mene zanima kako deluje.

Predvidevam, da ima vgrajeno neke vrsto tlačno stikalo in ko tlak v cevi pade se vključi. Čemu potem služi tisti rezervoar zraven hidroforja?

[vilko]

Tisti rezervoar je razteznostna posoda z zrakom.
Ko črpalka črpa vodo, jo pumpa v posodo, kjer ima potem zrak vedno manj in manj prostora in pritisk rase bolj počasi, kot če te posode ne bi bilo. Potem, ko pritisk narase dovolj in tlačno stikalo izklopi, je pritisk še vedno prisoten, dokler ne odpremo pipe in odtočimo vodo, ki jo potrebujemo. pritisk spet pade, motor se spet vklopi in igra se ponavlja.
Čim večja razteznostna posoda, tem redkeje, a dalj časa se bo črpalka vklapljala.

[-=davor=-]

hidrofor (raztezna posoda) je posoda, v kateri je zrak. Zrak ima v nasprotju z vodo, eno odlično lastnost, da se lahko stisne. V vodovodu so to lastnost spridom uporabili, ker se vode ne da stisnit, so v isti prostor/ posodo

zakaj je tako, je najbolje da pogledamo zakaj in kje ga vse rabimo

1. primer

shranjevanje zaloge vode: v starih časih, ko so ljudje še imeli doma svoje studence, so hidroforje postavljali v kleti, da so preprečili prekomerno zaganjanje črpalk, torej na hidroforju je bilo tlačno stikalo, medtem ko je črpalka črpala vodo, se je zrak v hidroforju stiskal in pri nekem tlaku, je tlačno stikalo izklopilo črpalko, katero jo je spet vklopilo, ko se je tlak spustil pod določen nivo

2. primer

blažilec sunkov: ob zagonu ali ustavitvi črpalke ublaži tlačni sunek, tako da prepreči trganje cevi.

3. primer

raztezna posoda pri zaprtih sistemih napeljave za ogrevanje vode ublaži raztezanje vode zaradi segrevanja


Pri starrih modelih sta bila zrak in voda skupaj, pri novejših pa sta ločena z gumjastim "balonom" ki mu vodovodarji pravijo "duša" v tem balonu je voda, okrog pa stisnjen zrak

[eddie]

To pa zato, ker se zrak pod tlakom počasi "raztopi" v vodi...

[Silvo]

[andrejj]

Točno tako kot je pisal Silvo.Jaz imel hidrofor posoda 130 litrov.Na vrhu je tlačno stikalo in ko voda polni in notri je zrak potisne membrano na predpisani tlak.In črpalka izključi.

[-=davor=-]

Sedaj sem pa malo zmeden očitno je odvisno od modela do modela, ker raztezna posodo, ki nam jo je razneslo v službi, je imela vodo v duši, saj je odprtina bila dovolj velika, da sem lahko vtaknil glavo v njo

Se pa spomnim, da je imel ventilček za polnjenje zraka na strani

Da ne boste mislili, da sem te informacije našel na spletu dejstvo je da v moji službi so hidrofoji del našega sistema

[clownfish]

Torej.. zakaj sprašujem..

Na vikendu nimamo tekoče vode... imamo pa vodo v treh 1000L posodah.
Imamo tudi elektriko na agregat in na akumulatorje/razsmernik..

Pa študiram, da bi kupil hidrofor in napeljal vodo..

Druga varinata pa je podobna torej preko preproste črpalke in tlačnega stikala..
Ko stikalo zazana padec tlaka v cevi vključi črpalko..


V bistvu ne rabim ne vem kakšnega tlaka in pretoka.. toliko da voda teče sama..

Študiral sem tudi, da bi postavil nek 300L vodohram nekam višje a nimam primerne lokacije...

[vilko]

Tiste razteznostne posode, ki imajo z membrano ločen zrak, delujejo nekako kot zener diode in se uporabljajo pred vsem pri zaprtih sistemih centralne kurjave.
Voda v sistemu centralne kurjave mora imeti nek pritisk, da pritisne tudi do najvišjega radiatorja. Če je to 10m visoko, potem je potreben pritisk 1 atm. (No približno, da me ne boste lovili na decimalkah).
Tudi zrak v posodi se najprej napumpa do tega pritiska, in šele potem se razteznostno posodo priklopi na sistem. Ker sta voda in zrak pod istim pritiskom, voda ne vdre v razteznostno posodo.
Ko pa se začne voda v kotli ogrevati, se posleično razteza in potrebuje večji volumen, vdre v razteznostno posodo, zrak se umika in tako posoda prevzame tiste litre vode, ki so posledica ogrevanja vode. Ko se voda ohladi, pritisk pade na nastavljeni pritisk in voda se umakne iz razteznostne posode.
Taka razteznostna posoda deluje torej šele, ko pritisk vode naraste na prednapumpani pritisk zraka. Na ta način je posoda lahko fizično manjša od posode, ki bi imela zrak brez membrane.

[-=davor=-]

[mucek4]

[clownfish]

[damjango]

Bom kar tu v prašal v tej temi, da ne bom odpiral nove teme.

Doma imamo hidrofor, kateri je deloval že skoraj 2 leti brez problema. Sedaj pa se je pojavil problem, da se je hidrofor začel vklapljati impulzno. Ko odpreš pipo (za dalj časa in to do konca) se hidrofor vklaplja in izklaplja na vsako sekundo, kar je prej deloval konstantno.
Mogoče se je to že komu dogajalo, je potrebno ščistiti kakšne filtre na hidroforju ali kaj ali bi pa bil to električni problem?
To se tudi pozna na mrežni napetosti, da takrat migeta žarnica. In tudi se pozna na tlako, ko odpreš pipo se tlak spreminja enkrat je malo manjši, spet malo večji.

Pred hišo imamo zbiralnik vode, visok (betonirani) nekje 2 metra in v kleti je hidrofor. Izvedba je tako narejena, da če izklopiš hidrofor, potem voda teče na prosti padec z nizkim pritiskom.

[stursc]

[pajo]

Večinoma je napisano že vse zgoraj.
Ne drži pa, da je zrak v "duši". V "duši" je voda. Zrak je v posodi. Zaradi tega tudi najpogosteje poči "duša". Če zraka zmanjka, ki uravnava tlak, se "duša" z vodo napolni do mej, ki jih določajo stene rezervoarja. Če vzdrži količino vode, potem je ok. Če pa ne, pa pač... se obnese kot balon, ki ga preveč napolnimo.
V razteznostni posodi predstavljajo težavo tudi vari, opilki, tujki, rja kot posledica kondenza,... Če se "duša" s svojim raztezanjem in krčenjem brusi po takšnem dnu, se slej ko prej tudi prebrusi-preriba in se enkrat začne obnašati kot prej omenjeni balon-da poči.

Na kovinskem rezervoarju poišči venti za "pumpanje" zraka (kot pri pnevmatiki avta). Če je zaščitna kapica, jo odvij in pritisni na ventil:
1.Če priteče voda je "duša odpovedala sodelovanje" in jo bo treba menjat.
2.Če ne priteče nič in se mogoče malo sliši zrak, pomeni, da je "duša" OK. Izklopi hidrofor odpri pipo, da se razbremeni razteznostna posoda in jo z zrakom napolni (napumpaj) na tlak, ki je naveden na posodi (če se ne motim nekje 2 bar). Na ta način "dušo" zmečkaš, ki pa se spet "zravna", ko se bo črpalka vklopila (seveda pri zaprti pipi).

Govoriš tudi o padanju tlaka. Nisi omenil pri katerih tlakih se hidrofor izklopi in ponovno vklopi.

Kar pa se tiče razteznostnih posod (govorim o malih hišnih napravah) pri centralnem ogrevanju je zadeva podobna. Če nad ventil priteče voda, je posoda fuč. Vsaj pri starejših izvedbah s prirobnico je veljalo tako.

Pa še en primer razteznostne posode. Ko sem menjaval kurilno napravo z zalogovnikom sem za raztezno posodo uporabil navaden 200 l rezervoar za hišni vodovod. Na spodnji strani sem preko ventila priklopil "hladno" vodo zalogovnika na zgornji pa ventil s hitrim priključkom za kompresor. Zadeva deluje že 10 let brez problema. Le dvakrat-trikrat letno je potrebno napolniti zrak oziroma vodo.
Izhajal sem iz osnovnega pogoja, da mora biti spodnji del hidrofora na najnižji točki in v njem vsaj 20-30l vode. Tako načeloma nikoli ne ostane brez vode in ne porine zraka v sistem.