www.elektronik.si

[ljudsko]

Pozdravljeni!
Imam kar nekaj vprašanj, pa me tišči, da vprašam. Upam, da si ne dovolim preveč, ker saj vem, google. No, vprašanja so sledeča.
Prvo kot prvo, se ne ukvarjam z atmelovim čipam, zato me najprej zanima sploh, če je AVR le vrsta atmelovih čipov, ali je to pač kratica. ali naprimer krmilnik AT90S2323 spada v družino AVRjev?
No, drugo vprašanje se glasi, kateri programator izbrati. Seveda je to spet vprašanje za posameznika, ampak verjetno se nanj da lepo odgovoriti enotno, ker če bi pri PICih vprašal, bi verjetno večina rekla USB clone. Enako upam, da je tukaj. Nekaj sem že iskal po googlu, ampak me je obšla misel, da za te krmilnike ni drugačnih programatorjev, kot pa ICSP in se mi zdi nerealno, ker potem bi vsako vezje moglo imeti letvico za to vrstno programiranje...
No, sedaj pa me še zanima, če obstaja kakšna literatura za programiranje atmelovih čipov, kot je naprimer "programirajmo pic mikrokrmilnike" in ali je le-ta sploh potrebna, če znam programirati PICE. Ali je samo struktura krmilnikov in imena pinov drugačna, me zanima, če ostalo deluje enako. Pač v mislih imam registre, ko jih naslavljamo...
In kot zadnje me še zanima, če se sploh splača spuščati v atmele, če se na pice enkrat spoznaš, ker po mojem mnenju se kar splača, saj veliko vezji na internetu, ki so uporabna, uporablja tudi atmele, sedaj pa nevem, kaj je lažje...prilagoditi kodo za PICe ali se naučiti programirati ATMELe, ker verjetno, če hočeš kodo prilagoditi za PICa, moraš tudi atmela obvladati, saj drugače ne boš razumel bistva in namena kode, ki je spisana za ATMELa. Drži?
No, pa upam, da ni preveč vprašanj za enkrat...

[program_er]

1. AVR-ji so Atmeli!
2. Atmeli so AVR-ji.
3. Čisto vredu je stk200 programator, ali pa AvrUSBprog od VolkD. Jih je pa še mnogo...
4. Bascom teorija in praktični projekti. Odlična knjiga, prevedena v slovenščino.
5. PICi so sicer malo podobni, ampak je le AVR drugače.

Ja logično, da je vredu poznat obe vrsti uC, ampak vseeno, nevem zakaj bi tratil čas. Saj lahko oboje prilagodiš. Sam PIC-ov ne programiram, zato ne vem, če so boljši ali slabši od AVR.

V katerem programu pa bi hotel programirat AVR-je? Za začetnika ti priporočam Bascom-AVR, na katerega se navezuje tudi knjiga.

[jjakob]

[program_er]

[ljudsko]

No, sedaj vem, da AVRji niso tiso, kar iščem:) Tisto kar iščem, je nekaj, kar nevem, kaj je. Lahko pa povem, tako...programirat PIC 12f675 ali pa 16fnevem kolko, je popolnoma isto, če prebereš datasheete. Pri Atmelih je to drugače, če se ne motim, kot bi programiral druge čipe. Se pravi, da so Atmeli veliko obsežnejši od PICov.
Ampak...držim se pregovora: Ni važna kvantiteta, važna je kvaliteta. Atmelov se bom mogoče lotil, ko bom res obvladal PICe in bom naredil kakšen svoj projekt. Za enkrat jih imam veliko v mislih....ko bo čas, pa malo preklopim in potem spet nazaj itd. V šoli bomo namreč delali z Atmeli, zato bi si rad pridobil nekaj predznanja...

[program_er]

[Sokrat]

[ljudsko]

Evo spet sem nazaj, da malo oživim temo.
Tukaj sem našel shemo za neke vrste programator, sedaj pa me zanima, kaj vse je možno s tem programirati. Samo en čip, ali več? No, upam, da je druga možnost, ker sem se malo namatral in za Tole shemico narisal tiskano vezje, za katerega ne vem, če bi delovalo, zato ga pripenjam, da ga nekdo, ki se spozna pregleda.

Še slike moje umetnine (če je sploh):






Aja, pozabil sem povedati:
Da ne bo nesporazuma, ker upor ni vezan na kondenzator in diodo, to bom naredil fizično z žico, ker nimam prostora za sliko...isto velja za pine na lptju.

[program_er]

Pa to je verzija stk200 oziroma to je Stk200. S tem lahko programiraš več čipov, ne samo enega. Jaz sem programiral vse vedno z njim, dokler sem še imel LPT port.

[404]

AVR je družina RISC mikrokrmilnikov podjetja Atmel. Na voljo sta dve skupini: 8 in 32 bitni AVR-RISC. Gre za aritmetiko s fiksno vejico. Bolje poznam 8 bitno skupino. Na voljo so podskupine Tiny xxx, Mega xxx in pa 90sxx. Slednja je že dalj časa v zatonu. Večja številka xxx pomeni večjo zmogljivost (več I/O portov, časovnikov, hardverski množilnik, AD ...)

Poglavitna razlika med Tiny in Mega je v številu I/O enot, priključkov. Posledično majše ohišje pa seveda diktira tudi ceno in funkcionalnost. Dobra lastnost AVR-RISC mikrokrmilnikov je enostavnost migracije navzgor. Ko namreč opaziš, da izbran krmilnik ne zadošča enostavno zamenjaš definicijsko datoteko v programu.

Za začetek je prosto dostopno orodje AVR Studio (Atmel). V kolikor ne kupiš kakšnega emulatorja, ti omogoča predvsem opis kode v strojnem jeziku, debagiranje in simulacijo. Programatorjev je na voljo več. Dobra izbira je http://www.klaus-leidinger.de/mp/Mikrocontroller/AVR-Prog/AVR-Programmer.html. Nadgrajen je tudi za Tiny čip, saj 90s2313 ni več na voljo.
Omenjen programator deluje v kombinaciji z AVRProg (del AVR studija), boljši pa je AvrOSPII (free, boljša podpora varovalkam). Ker gre samo za programator ISP pomeni, da če stvar ne dela v čipu imaš pač problem.
Pred kratkim sem izvrtal tudi JTAG programator. Pomeni, da lahko poganjaš debagiranje na samem mikrokrmilniku (tistih, ki podirajo JTAG).

Ker se programiranju v strojaku izogibam dokler se lahko, je dobra izbira CodeVisionAVR. Gre za C prevajalnik, ki pa je žal plačljiv . Podpira tudi čarovnik, ki olajša delo z I/O enotami, prekinitvami ....

Po prevajanju poteka debagiranje v AVRStudiju.

LP, 404

PS: Ah, ja AVRFreaks je dobra stran za informacije.

[ljudsko]

[VolkD]

[ljudsko]

Obstaja kak navaden enostranski brez SMD elementov?

[MadMax]

Vsi elementi Darkotovega se dobijo tudi v "navadni" obliki, pa zmečeš skup na nov TIV...

[VolkD]